Dne 7.11.2016 pričnemo v prostorih Arcus Medici s cepljenjem proti sezonski gripi.
Cepljenje priporočamo vsem, še posebej pa osebam s povečanim tveganjem za težji potek obolenja. To so osebe starejše od 65 let, osebe s kroničnimi obolenji srca in ožilja, kroničnimi obolenji dihal in presnove, vključno s sladkorno boleznijo, ter osebe z oslabelim imunskim sistemom, dojenčki in nosečnice. Pri teh lahko gripa poteka v težji obliki, zaradi poslabšanja osnovne bolezni pa pogosto zahteva bolnišnično zdravljenje.
Cepljenje proti sezonski gripi je relativno varno. Cepivo je mrtvo, sestavljeno iz prečiščenih površinskih antigenov virusov, ki so pridobljeni na oplojenih kokošjih jajcih, in ne more povzročiti bolezni niti v blagi obliki. Stranski učinki cepljenja so redki in načeloma izginejo po parih dneh. Lahko se kažejo kot povišana telesna temperature, slabo počutje, bolečina in rdečina na mestu vboda.
Cepljenje odsvetujemo pacientom, ki so že imeli resnejše alergijske reakcije po cepivu proti sezonski gripi ter pacientom, ki imajo znane alergije na jajčne beljakovine.
Cena cepljenja je 7 evrov za starejše nad 65 let, paciente z določenimi kroničnimi boleznimi in nosečnice ter 14 evrov za ostale.
Hrana nam ponuja vrsto različnih hranil, ki zagotavljajo energijo, potrebno za rast in/ali vzdrževanje procesov, ki potekajo v našem telesu.
Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe spadajo med makrohranila (makro pomeni veliko) in jih v telo vnašamo v velikih količinah (v gramih), saj nam služijo kot vir energije ter imajo še druge funkcije. Vitamini in minerali sodijo med mikrohranila, katere naše telo potrebuje za pravilno delovanje. V telo jih vnašamo v manjših količinah (miligramih ali mikrogramih) in ne služijo kot vir energije v telesu. Poleg teh naštetih snovi je za zdravo življenje bistvenega pomena tudi voda.
ENERGIJA
Vsebnost energije v hrani in pijači je izražena v kilojoulih (kJ) ali v kilokalorijah (kcal) (1 kJ = 0,24 kcal; 1 kcal = 4,2 kJ). Ena kalorija predstavlja energijo, ki je potrebna da 1 g vode segrejemo za 1 °C.
Človek potrebuje energijo za vse procese, ki potekajo v telesu. Potrebe po energiji se med ljudmi zelo razlikujejo in so odvisne predvsem od življenjskega obdobja, telesne dejavnosti in lastnih potreb (bazalnega metabolizma – energija, ki je potrebna za lastno delovanje telesa). Na stopnjo bazalnega metabolizma vpliva sestava telesa, starosti, spola, zdravstvenega stanja, telesne višine in mase….
Hrana se tekom prebave razgradi na manjše enote, ki se v telesu lahko absorbirajo. Največ energije telesu zagotavljajo maščobe (37 kJ oz. 9 kcal na en gram maščobe) ter beljakovine in ogljikovi hidrati (17 kJ oz. 4 kcal). Ne smemo pa pozabiti, da veliko energije vsebuje tudi alkohol (29 kJ oz. 7 kcal), vendar tega ne prištevamo med hranila, saj ima neugoden vpliv na telo.
BELJAKOVINE
Beljakovine oz. proteini imajo v telesu za življenje veliko pomembnih funkcij. Med drugim so potrebne za rast in razvoj, sodelujejo pri imunskem sistemu, izgradnji in delovanju mišic, v prenosu številnih snovi po telesu…
Priporočen dnevni vnos beljakovin znaša 10 do 15 % skupnega energijskega vnosa, kar predstavlja 0,8 do 1,9 g beljakovin na kilogram telesne mase. Torej, če naša telesna masa znaša 65 kg, naj bi dnevno zaužili od 52 do 124 g beljakovin. Na zadosten vnos beljakovin moramo paziti še posebej v določenih obdobjih življenja, kot so otroštvo, nosečnost in v starosti. Za starejše ljudje in bolnike s kroničnimi boleznimi, kot tudi za športno aktivne osebe, je priporočeno, da dnevno zaužijejo vsaj 1,2 g beljakovin na kilogram telesne mase. Da zagotovimo zadostni vnos, se naj beljakovine vključijo v vsak obrok (20 do 30 g beljakovin na obrok).
Beljakovine v prehrani so tako živalskega kot tudi rastlinskega izvora. Največji vir beljakovin predstavljajo meso, ribe, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Bogat rastlinski vir beljakovin prestavljajo stročnice (fižol, čičerika, grah…), žita (pšenica, pira, rž…) in oreščki (orehi, mandlji, lešniki)..
MAŠČOBE
Maščobe v prehrani predstavljajo pomemben vir energije, saj imajo visoko energijsko vrednost (37 kJ oz. 9 kcal na en gram maščobe). Poleg tega so v telesu pomembna sestavina celičnih membran in hormonov ter pripomorejo k boljši absorpciji v maščobah topnih vitaminov (A, D, E, K).
Priporočen dnevni vnos maščob v prehrani predstavlja med 20 in 30 % skupnega dnevnega energijskega vnosa.
Maščobe so sestavljene večinoma iz glicerola ter maščobnih kislin. Vrsta maščobnih kislin določa lastnosti posamezne maščobe. Najbolj pogosto jih delimo na nasičene in na nenasičene maščobne kisline. Za nasičene je značilno, da ne vsebujejo nobene dvojne vezi, medtem ko nenasičene vsebujejo eno ali več dvojnih vezi.
Nasičene maščobe se nahajajo v živilih živalskega izvora (maslo, siri, maščoba v mesu), veliko pa jih je tudi v kokosovem in palminem olju. Velikokrat se nahaja kot skrita maščoba v raznih piškotih, hrenovkah, salamah, ocvrtih živilih, rogljičkih…Teh maščob naj ne zaužijemo več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa.
Nenasičene maščobe pripomorejo k zniževanju holesterola v krvi in preprečevanju tveganja za pojav bolezni srca in ožilja. Najdemo jih predvsem rastlinskih oljih, kot tudi v različnih oreščkih in avokadu. Dnevno naj predstavljajo 2/3 vseh zaužitih maščob, oz. do 20 % energijskega vnosa.
OGLJIKOVI HIDRATI
Glavna naloga ogljikovih hidratov je oskrba telesa z energijo, saj jih je potrebno zaužiti v večjih količinah. SO osnovno hranilo za živčni sistem. Predstavljajo preostali energijski vnos, ki ga ne zaužijemo z beljakovinami in maščobami. Torej, dnevno jih naj bi zaužili vsaj 50 % energije z ogljikovimi hidrati.
Glede na sestavo jih delimo na enostavne in sestavljene ogljikove hidrate. Enostavne z drugo besedo imenujemo tudi sladkorji. Ti se naj v naši prehrani nahajajo v čim manjši količini. Sladkor je pogosto dodan predpripravljenim živilom, pijačam, konzerviranim izdelkom, kosmičem, mlečnim izdelkom,… zato je pomembno, da uživanje tovrstnih živil omejimo v čim večji meri.
Glavnino ogljikovih hidratov naj predstavljajo sestavljeni ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v žitih, stročnicah, zelenjavi, sadju…
Med sestavljene ogljikove hidrate uvrščamo tudi prehransko vlaknino, ki pomembno prispeva k boljšemu zdravju. Pomemben vir vlaknine predstavljajo žita in žitni izdelki (polnozrnata), sadje in zelenjava.
TEKOČINA
Po priporočilih naj vsak dan zaužijemo okoli 1,5 litra tekočine. Prednost naj damo vodi, mineralni vodi, ali nesladkanim čajem. S sladkorjem sladkane pijače uživajmo le redko, saj so bogate z energijo in lahko ob povečanem vnosu pomembno pripomorejo k pojavu debelosti in drugim boleznim.
Starost (leta)
Priporočen dnevni energijski vnos (kJ (kcal)/dan)
Nizek ravne telesne dejavnosti
Zmerna raven telesne dejavnosti
Visoka raven telesne dejavnosti
M
Ž
M
Ž
M
Ž
OTROCI
1-3
5021 (1200)
4602 (1100)
5439 (1300)
5021 (1200)
–
–
4-6
5858 (1400)
5439 (1300)
6694 (1600)
6276 (1500)
7531 (1800)
7113 (1700)
7-9
7113 (1700)
6276 (1500)
7950 (1900)
7531 (1800)
8786 (2100)
8368 (2000)
10-12
7950 (1900)
7113 (1700)
9205 (1900)
8368 (2000)
10042 (2400)
9205 (2200)
13-14
9623 (2300)
7950 (1900)
1878 (2200)
9205 (2200)
12134 (2900)
10460 (2500)
MLADOSTNIKI
15-18
10878 (2600)
8368 (2000)
12552 (3000)
9623 (2300)
14226 (3400)
10878 (2600)
ODRASLI
19-24
10042 (2400)
7950 (1900)
11715 (2800)
9205 (2200)
1970 (3100)
10460 (2500)
25-50
9623 (2300)
7531 (1800)
11297 (2700)
8786 (2100)
12552 (3000)
1042 (2400)
51-64
9205 (2200)
7113 (1700)
10460 (2500)
8368 (2000)
11715 (2800)
9205 (2200)
STAREJŠI
> 65
8786 (2100)
7113 (1700)
10460 (2500)
7950 (1900)
11715 (2800)
8786 (2100)
Opombe:
– Nosečnice potrebujejo v drugem trimesečju dodatke 1046 kJ (250 kcal)/dan, v tretjem trimesečju pa dodatek 2092 kJ (500 kcal)/dan (dodatek je neodvisen od vsakokratne vrednosti PAL). Te vrednosti dodatkov veljajo za ženske, ki so imele normalno težo pred nosečnostjo, glede na priporočljiv prirast teže v nosečnosti (12 kg do konca nosečnosti) in nezmanjšano telesno dejavnostjo.
– Polno doječe matere potrebujejo do 6. meseca dodatek 500 kcal/na dan (dodatek je neodvisen od vsakokratne vrednosti PAL). Za delno dojenje po 4 do 6 mesecih ni določene vrednosti, ker je poraba energije odvisna od trajanja in intenzivnosti dojenja.
– PAL (=physical acitivity level; raven telesne dejavnosti). PAL lahko v običajnih življenjskih razmerah variira med 1,2 in 2,4.
PAL (1,4): raven telesne dejavnosti za izključno sedečo dejavnost z malo ali brez naporne aktivnosti v prostem času (npr. pisarniški uslužbenci, finomehaniki)
PAL (1,6): raven telesne dejavnosti za sedečo dejavnost, občasno tudi večjo porabo energije za hojo in stoječe aktivnosti (npr. laboranti, študenti, delavci na tekočem traku)
PAL (106): raven telesne dejavnosti za pretežno stoječe delo (npr. gospodinje, prodajalci, natakarji, mehaniki, obrtniki). Za športno udejstvovanje ali za naporne aktivnosti v prostem času (30 do 60 minut, 4-5-krat na teden) se lahko na dan doda še 0,3 enote PAL
Leto je okoli in prišel je čas za Žirfit 2018. O odzivih in rezultatih je bilo veliko napisanega in povedanega v lanskih številkah Žirovskih stopinj in na spletni strani arcusmedici.si, zato bomo tokrat razjasnili najpogostejša vprašanja občanov v zvezi z Žirfit-om.
Kje in kdaj bo drugi Žirift?
Prireditev bo v soboto 26.5.2018, s pričetkom ob 7:00 in bo izvedena tudi ob slabši vremenski napovedi. Zbirna točka je v jedilnici Osnovne šole Žiri.
Komu je namenjen?
Dogodek je namenjen starejšim od dvajsetih let, lepo vabljeni vsi: študentje, zaposleni, upokojenci, starostne omejitve ni.
Kaj potrebujem za udeležbo?
Zaradi lažje organizacije se je potrebno prijavit. Prijave bomo zbirali od v ambulantah družinskih zdravnikov v Žireh, ter izbranih podjetjih v Žireh. Ob prijavi boste izbrali željeni termin prihoda, ter prejeli osnovna navodila. Svetujemo, da na dogodek pridete v lahkih oblačilih, v katerih se dobro počutite.
Ali se dogodka lahko udeležim, če sem bil udeleženec prvega Žirfit-a?
Osnovni namen Žirift-a je omogočiti vpogled in oceno v telesno zmogljivost čim večjemu številu ljudi. Testiranje je smiselno izvajati na 3-5let, oziroma po presoji osebnega zdravnika, v krajših intervalih. Za več informacij se oglasite v ambulanti Arcus Medici.
Predvsem ne pozabite na dobro voljo in upam, da se ponovno vidimo v velikem številu. Na dogodku bomo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad. Zbrana sredstva bomo namenili žirovskim otrokom za šolo v naravi.
Število udeležencev je omejeno, z zbiranjem prijav pričnemo s 16.4.2018. Pokličite v ambulanto Arcus Medici ali vprašajte pri svojem delodajalcu.
Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje ter ne le odsotnost bolezni ali hibe. Živimo v času nenehnega stresa, ki primarno vpliva na naše duševno stanje in ni tako poredko, ko se zaradi dolgotrajnega stresa začnejo pojavljati znaki duševne bolezni.
Psihoterapija je proces, s katerim spoznavamo in raziskujemo sebe, svoje sheme in konstrukte, svoja doživljanja, občutke, misli in telesne senzacije. Ob tem pa ob uporabi različnih tehnik predelujemo dogodke, ki imajo pomemben vpliv na lastno doživljanje dogodkov in na trenutne odnose. Psihoterapevtska obravnava navadno poteka enkrat tedensko po 45 min. Trajanje je odvisno od želja in ciljev posameznika. Izvajamo individualno, partnersko, družinsko in skupinsko psihoterapijo.
Pomagamo vam pri težavah, kot so:
anksioznost,
depresija,
stres in nezmožnost sprostitve,
težave v partnerstvu, družini in drugih medosebnih odnosih,
občutja nesmisla in neizpolnjenosti,
pomanjkanje samozavesti,
osebnostne motnje,
psihične stiske po travmatskih doživetjih,
motnje hranjenja,
različne vrste odvisnosti itd.
Psihoterapevti z različnimi metodami in tehnikami pomagajo pri procesu raziskovanja sebe, pri predelovanju čustvenih vsebin ali travmatskih izkušenj, ki imajo vpliv v sedanjih odnosih in situacijah. V psihoterapiji gre za gradnjo zaupnega in varnega odnosa med klientom in terapevtom, kjer oseba pridobi pozitivno in empatično izkušnjo odnosa, se bolj zave lastnih občutkov, telesnih senzacij in vedenj, kar vse vpliva na boljše počutje posameznika.
Zavedajoč se pomembnosti stabilnega duševnega stanja smo s 3.4.2018 v Arcus Medici povabili psihoterapevta Dr. Silva Koželja, ki bo v prostorih naše ambulante predvidoma enkrat tedensko izvajal psihoterapijo.
Predvideni termini so vsak torek od 16.00 do 19.00. Cena je 55 evrov za obravnavo (50 minut)
Podjetje Alpina se je na pobudo žirovskih zdravnikov dr. Jaka Strela in dr. Ivana Peceva ter vodstva podjetja, vključilo v pilotni projekt zdravstveno preventivne obravnave zaposlenih v podjetju Alpina. S ciljem spodbujanja zdravega življenjskega sloga zaposlenih ter posledično boljšega počutja na delovnem mestu, je Alpina pred leti že uvedla projekt ‘Zdravje na delovnem mestu’, ki je vključeval različne aktivnosti, od subvencionirane športne vadbe do skupinske udeležbe na športnih dogodkih. Da bi prizadevanje vodstva na tem področju še bolj približali čim širšemu krogu zaposlenih, so v začetku letošnjega leta vse zaposlene že aktivno vključili v prve delavnice na temo zdravega načina življenja, pod vodstvom domačih zdravnikov ambulante družinski medicine Arcus Medici. Cilj delavnic je, da se vsi zaposleni, ne glede na delovno mesto, seznanijo s pomenom zdravega življenjskega sloga, telesne zmogljivosti in preventive. Delavnice tedensko potekajo od začetka januarja do sredine februarja 2018. Prve posameznike, ki so se že udeležili delavnice, smo vprašali za mnenje in prejeli zelo pozitivne odzive. Spodbudno je, da zaposleni nove aktivnosti v podjetju sprejemajo in si želijo še več sodelovanja pri podobnih projektih. Na drug strani pa vodstvo Alpine, ki razvija in trži izdelke, kateri posredno prispevajo h kakovostnemu življenjskemu slogu, sledi filozofiji blagovne znamke tudi na drugih področjih.
O projektu
Zdravje je naše največje bogastvo in je osnovna pravica za vse. Predstavlja izziv, katerega moramo sprejeti posamezniki, zdravstveni delavci, delodajalci in lokalna skupnost in je toliko večji zaradi vedno večjega razkoraka med zdravjem prebivalstva. Na eni strani je populacija, ki ima zdrav življenjski slog, majhna tveganja za razvoj bolezni in ob ustrezni motivaciji visoko produktivnost na delovnem mestu. Na drugi strani je zdravstveno ogrožena populacija, ki zaradi različnih razlogov ne vzdržuje ustreznega življenjskega sloga in ima posledično zdravstvene težave, ki vplivajo na kakovost življenja in posledično družbo, v kateri živi.
Zato so žirovski družinski zdravniki in podjetje Alpina kot partnerji vstopili v projekt »Korak do zdravja – z Alpino«, katerega osnovni namen je omogočiti zaposlenim dostop do verodostojnih informacij o zdravju, opredeliti tveganja in oceniti stopnjo zdravja. Ob tem smo si postavili ambiciozne dolgoročne cilje, ki so pomembni ne le za podjetje Alpina, temveč tudi za celotno lokalno prebivalstvo, z vključevanjem vseh generacij.
Cilji:
povečati dostopnost informacij o zdravju;
izboljšati kakovost preživljanja prostega časa in posledično zmanjšati tveganja za zdrave zaradi življenjskega sloga;
opredeliti dejavnike tveganja za zdravje v lokalnem okolju in na delovnem mestu;
zmanjšati stopnjo obolevnosti za bolezni sodobnega časa (arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, bolezni mišično skeletnega sistema itn.);
organizacijsko in strokovno povezati zdravstveni, gospodarski, šolski in športni sektor v skupnem cilju boljšega zdravja prebivalstva.
Pilotni projekt je zastavljen kot osnova za oblikovanje sistema dolgoročne zdravstveno preventivne obravnave v lokalnem okolju in bo povezoval zdravstvo, lokalno skupnost (šole, društva, zasebne prakse) in gospodarstvo. Tako bo omogočena sistematična in aktualni zdravstveni problematiki prilagojena preventivna dejavnost, ki bo osnova za ohranjanje in izboljšanje zdravja prebivalstva vseh generacij Žirovk in Žirovcev.
Izvedba projekta
Pilotni projekt, v katerega so vključeni vsi zaposleni v Alpini d.o.o. v Žireh, bo potekal od januarja do septembra 2018. Pri organizaciji in izvedbi projekta sodelujejo družinski zdravniki in poslovodstvo podjetja Alpina, načrtuje pa se tudi vključevanje strokovnjakov s področja kineziologije, psihologije in ergonomije.
V prvi fazi projekta se izvajajo delavnice na temo življenjskega sloga, kjer se udeleženci seznanijo z osnovami življenjskega sloga in področji zdravstvene preventive, ki jih omogoča zdravstveni sistem v Sloveniji (preventivni zdravstveni pregledi, programi: SVIT, DORA, ZORA, cepljenja). Udeleženci lahko podajo tudi mnenja, predloge za nadgradnjo in želje za prihodnje teme delavnic, kar bo osnova za izbiro aktualnih vsebin, programov in ukrepov v podjetju Alpina ter ambulantah družinske medicine v Žireh.
V drugi fazi bo v dodatno diagnostično obravnavo s področja zdravstvenega stanja, telesne sestave in telesne zmogljivosti vključenih 40 zaposlenih v Alpini, ki so se udeležili promocijskega dogodka Žirfit 2017. Na podlagi njihovih rezultatov jim bodo svetovani ustrezni ukrepi ali vključitev v intervencijski program za obdobje 4 mesecev, z namenom izboljšanja telesne zmogljivosti in zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni sodobnega časa.
V nadaljevanju si vsi partnerji želijo nadgraditi sodelovanje z društvi, zasebnimi praksami in drugimi deležniki, ki lahko glede na potrebe, prispevajo k dodani vrednosti projekta.
Prihodnost
Projekt ima glede na ambicije partnerjev, strokovne in organizacijske podlage potencial, da postane primer dobre prakse na področju ohranjanja in izboljševanja zdravja prebivalstva vseh generacij. Uspešnost pilotnega projekta bomo v prvi fazi ocenjevali glede na doseganje pozitivnih sprememb v zdravju udeležencev intervencijskega programa, ter mnenju udeležencev delavnic. Na tej osnovi bodo partnerji sprejeli odločitev o nadaljnjih aktivnostih.
Dolgoročna uspešnost projekta in vpliv na zdravje prebivalcev Žirovske občine bo odvisen od deleža ljudi, ki bodo vključeni v obravnavo. Posledično bo najpomembnejši odziv lokalnega okolja in vključevanja novih partnerjev v projekt, s čimer bo v projekt lahko vključenih še več Žirovk in Žirovcev.
Znanje jezikov: slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče
Računalniška znanja: obračunski program v zdravstvu: napredno, urejevalniki besedil – osnovno, delo s preglednicami – osnovno, delo z bazami podatkov – osnovno, poznavanje računalniških omrežij – osnovno, računalniško oblikovanje – osnovno
Opis dela in nalog:
opravljanje nalog diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine,
zdravstvena preventivna vzgoja
izvajanje zdravstvene nege v skladu s strokovno usposobljenostjo, sodelovanje v timu zdravnika pri izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti, izvajanje delnih aktivnosti na področju sterilizacije, vodenje dokumentacije
Naročanje pacientov (elektronsko, telefonsko,…)
Sprejemanje in vpis pacientov
Rok za prijavo: 4. 12. 2017 – 8. 12. 2017 Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati/ke v razpisnem roku po pošti pošljejo na naslov: Zavod Fitlab, Partizanska 8A, 1370 Logatec ali po e- pošti: jaka.strel@fitlab.si
Kontaktna oseba: Jaka Strel, dr. med., direktor Zavoda Fitlab, telefonska številka: 082050170
s 1.10.2017 bodo ambulante družinske medicine ordinirale v spremenjenem urniku.
Jaka Strel, dr.med.spec
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek*
Petek**
Dopoldne
6:30-13:30
6:30 – 13:30
Po razporedu
Popoldne
13:00-20:00
12:00-19:00
Hišni obiski so predvideni v ponedeljek od 13:00 do 14:00 in v torek od 12:30 do 13:30.
Ivan Pecev, dr.med.spec
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek*
Petek**
Dopoldne
6.30-13.30
6:30 – 13:30
Po razporedu
Popoldne
13:00-20:00
12:00-19:00
Hišni obiski so predvideni v ponedeljek od 12:30-13:30 in v torek od 13:00 do 14:00
Dušan Sedej, dr.med.spec
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek ***
Dopoldne
6:00 – 14:00
6:00 – 14:00
Po razporedu
Popoldne
12:00-20:00
12:00-20:00
Predviden čas za malico je od 9:30 do 10.00 v dopoldanskem času ter od 15:30 do 16:00 v popoldanskem času.
*Ob četrtek je delo v ambulanti Arcus Medici po razporedu in sicer dr. Pecev dela vsak tretji in četrti četrtek v mesecu. Dr. Strel dela vsak prvi, drugi in peti četrtek v mesecu.
** Ob petkih delo v ambulanti Arcus Medici poteka izmenično po razporedu in sicer: prvi, tretji in peti petek v mesecu v dopoldanski izmeni od 6.30 do 13.30 ter vsak drugi in četrti petek v mesecu v popoldanski izmeni od 12.00 do 19.00. Dr. Pecev dela vsak prvi, drugi ter peti petek v mesecu. Dr. Strel dela vsak tretji ter četrti petek v mesecu.
*** Ob petkih dr. Sedej dela izmenično in sicer vsak drugi in četrti petek v dopoldanskem času od 6:00 do 14:00 ter vsak prvi in tretji petek v popoldanskem času od 12:00 do 20:00
V primeru nujnih stanj pokličite 112
V primeru odsotnosti zdravnikov ali izven delovnega časa pokličite dežurno ambulanto v Škofji Loki na tel. 04/502 00 70
V soboto, 20. maja, je v Žireh potekal I. ŽirFIT, katerega cilj je bil preveriti telesno zmogljivost občanov starejših od 20 let. Dogodka se je udeležilo 254 oseb, starih od 22 do 88 let, med katerimi je bilo 167 žensk in 87 moških.
Udeleženci so se soočili s 15 testi, od teh je bilo 12 osnovnih in 3 izbirni testi. Osnovni testi so opredeljevali moč spodnjih in zgornjih okončin, gibljivost, koordinacijo gibanja, ravnotežje in aerobno vzdržljivost. Izbirni testi so bili zahtevnejši in primerni za udeležence z zadostno telesno pripravljenostjo za večjo obremenitev.
Testiranja je izvajalo 45 strokovnjakov s področja zdravstva, športa in šolstva.
Zaradi zagotavljanja osnovne zdravstvene varnosti so pred pričetkom testiranja vsi udeleženci izpolnili vprašalnik o zdravstvenem stanju oz. prisotnost bolezni ali stanj, ki bi lahko bili ovira pri testiranju. Poleg vprašalnika so udeleženci bili deležni merjenja trenutnega krvnega tlaka in pulza.
Srednje vrednosti srčnega utripa po zaključku hoje na 2000 metrov so bile presenetljive. Pri ženskah je takšen rezultat zelo verjetno posledica odnosa žensk do maksimalnega napora, saj so hojo na 2000 m najverjetneje zaključile s tempom hoje, ki so ga vzdrževale na celotni progi in ni bil prisoten občutek tekmovalnosti oziroma prizadevanj za dosego čim boljšega rezultata. Povprečne razlike v srčnem utripu v velikosti 50 srčnih utripov pri moških so nepričakovano zelo velike in nas opozarjajo na slabo srčno-žilno in dihalno prilagodljivost na telesni napor.
2. Vzdrževanje ravnotežja
Zmogljivost vzpostavljanja ravnotežnega položaja smo ugotavljali s pomočjo dveh merskih postopkov in sicer z odprtimi in zaprtimi očmi, ki se izvajata na eni nogi, s to razliko, da pri testu z zaprtimi očmi stojimo na trdi podlagi, pri drugem pa na terapevtski blazini. Oba testa sta pokazala zelo skromno vzdrževanje ravnotežnega položaja v starosti od 50 let naprej in še posebej nad 65. letom starosti, kar je izjemno slabo in predstavlja resne težave pri orientaciji v prostoru kot so gibanje v domačem okolju, pri vožnji kolesa in opravljanju preprostih gibalnih nalog. Možnost poškodb zaradi nizke ravni zmogljivosti je velika in korelira z ugotovitvami projekta Zdravje v občini (Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je bilo izpostavljeno, da je število zlomov kolka pri starejših od 65 let v Žireh višje od slovenskega povprečja.
3. Gibljivost v ramenskem in kolčnem sklepu ter ledveni in prsno-vratni hrbtenici
Gibljivost smo ugotavljali s tremi merskimi postopki: za ramenski obroč, kolčni sklep in za hrbtenico. Elastičnost mišičnih skupin in mišični tonus sta izjemno pomembna za lahkotno izvajanje gibalnih nalog.
Rezultati testiranja so pokazali zelo slabo gibljivost v ramenskem obroču pri moških, kar še posebej velja za starejše od 50 let in ponovno še posebej nad 65. letom, ko je le ta izjemno slaba in predstavlja resne težave pri opravljanju osnovnih opravil v domačem okolju in tudi pri opravljanju osnovnih higienskih nalog, oblačenju in drugih gibalnih opravilih. Možnost poškodb je tudi tukaj zaradi nizke ravni zmogljivosti izjemno velika. Razlike med posamezniki so relativno velike. Pri ženskah je gibljivost bistveno boljša (tudi zaradi anatomskih razlik), toda pri ženskah nad 65 let so problemi zelo veliki.
Ugotovitve naših podatkov se skladajo z ugotovitvami družinskih zdravnikov v ambulanti ARCUS MEDICI v Žireh, kjer je ugotovljena velika pogostnost zdravstvenih težav s področja ramenskega obroča.
Gibljivost v prsno-vratnem delu hrbtenice je zelo dobra samo pri ženskah v starosti od 20 do 40 let. Pri vseh ostalih starostnih skupinah pa je v povprečju prisotna gibljivost z zmernimi omejitvami. Nad 65. letom starosti pa lahko govorimo že o gibljivosti na meji s hudimi omejitvami gibanja, ki že kronično povzročajo bolečine v različnih segmentih hrbtenice. Gibljivost je pri ženskah za 20 % boljša kot pri moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Najmanj 30% moških pri starosti do 65 let in kar 90 % moških starejših od 65 let ima hude težave z gibljivostjo v prsno-vratnem predelu hrbtenice. Pri slednjih so kronične bolečine pričakovane.
Pri gibljivost v smeri naprej oz predklon trupa so ženske za več kot 10 % zmogljivejše od moških, razlike med posamezniki so zelo velike. Ocenjujemo, da ima 10 % žensk in 20 % moških težave z gibljivostjo. S starostjo se to število nekoliko poveča, še posebej pri moških v starosti nad 65 let.
Gibljivost je ena izmed tistih sestavnih delov telesnega fitnesa, ki se lahko z ustrezno terapevtsko vadbo bistveno izboljša, razen ob zelo napredovalih spremembah.
4. Hitrost izvajanje izmeničnih gibov »dotikanje plošče z roko«
Za učinkovito izvajanje tega testiranja se zahteva zelo učinkovito delovanje živčno-mišičnega sistema. Hitrost izvajanja testa je bila pri moških nekoliko boljša kot pri ženskah, toda ne presega 5 %. Med 20. in 80. letom starosti se sposobnost zmanjša za nekaj več kot 30 %. V povprečju je zmogljivost hitrega izvajanja izmeničnih gibov zelo dobra.
5. Koordinacija gibanja vsega telesa – test poligon , vstajanje s stola, vstani in pojdi
Koordinacija gibanja vsega telesa (test poligon) je ena izmed zelo pomembnih sposobnosti, ki omogoča sproščeno, estetsko in učinkovito gibanje. Rezultati pri moških od 40. leta naprej so bistveno boljši kot pri ženskah, kar še posebej velja za starejše od 65. leta starosti. Pri merjencih do 40. leta med moškimi in ženskami ni pomembnih razlik. V povprečju je zmogljivost koordinacije gibanja vsega telesa dobra, toda določen del merjencev ima kljub temu težave z navedeno zmogljivostjo. Razlike med moškimi in ženskami so pomembne. Koordinacija gibanja vsega telesa je pri starejših od 65. let starosti zelo omejena in predstavlja pomembne omejitve pri vsakdanjem gibanju. Zmogljivost je mogoče s terapevtsko vadbo pomembno izboljšati.
Pri testu vstajanje s stola je bilo potrebno z maksimalno hitrostjo vstati in se ponovno vsesti na stol. Rezultati se z leti pričakovano slabšajo. Razlike med moškim in ženskami so nepomembne.
Pri testu vstani in pojdi smo ugotavljali premikanje v prostoru. Testirani so bili starejši od 65 let. Ugotovili smo, da so razlike med moškimi in ženskami velike v korist moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Pomanjkljivosti je mogoče izboljšati, kar omogoča lažje vključevanje v opravila pri vsakdanjem življenju, predvsem z vidika varnosti starostnika.
6. Aerobna in anaerobna zmogljivost – hoja na 600/2000 m, tek na 600 m, čep ob steni.
Pri testu hitre hoje na 2000 m oz. 600 m se je izkazalo, da so rezultati, doseženi pri hoji na 600 m, identični kot na 2000 m. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši.
Ugotavljanje aerobne zmogljivosti s tekom na 600 m je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike in skoraj identične s hojo na 600 m. Tega testa se je udeležilo 52 moških in 83 žensk. Delež starejših od 50 let je bil pričakovano zelo majhen, vendar je bilo nekaj udeležencev celo starejših od 65 let. Teka na 600 m so se udeležili v večji meri tisti, ki imajo občutek, da so zdravi in telesno fit. Rezultati to tudi dokazujejo, saj so le ti v povprečju pri tistih, ki so stari med 20. in 40. leti starosti, na ravni učencev in učenk na zaključku osnovne šole in primerljivi z dijaki srednjih šol. Primerjava žensk z »najstnicami« nam pokaže, da so merjenke celo nekoliko zmogljivejši od svojih »hčera« in tudi v boljšem položaju kot moški v primerjavi z »najstniki«. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši. Aerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost srčno – žilnega in dihalnega sistema, na ta način pa bistveno zmanjšati kronična obolenja.
Testiranje anaerobne zmogljivosti z držo v čepu ob steni (vztrajati do 120 sekund, če je mogoče) je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike. Merjenci moškega spola v vseh starostnih skupinah so za 20 % in tudi več v nekaterih starostnih skupinah boljši od žensk. Presenetljivo izstopajo bistveno boljši rezultati moških od žensk v starosti nad 65 let. Anaerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost v vzdržljivostni moči nog.
7. Analiza vrednosti mišičnega fitnesa – moč mišic trupa, mišična moč zapestja.
Mišična moč trupa moških in žensk v občini Žiri je pomembno slabša od otrok in mladostnikov, kar še posebej velja za starejše od 50 let. Vzpodbudna pa je ugotovitev, da so razlike med moškimi in ženskami bistveno manjše kot med fanti in dekleti v osnovni ali srednji šoli.
Ugotavljanje mišične moči zapestja z dinamometrom je pokazalo, da so merjenci moškega spola v vseh starostnih skupinah boljši. Razlike pa se s starostjo zmanjšujejo. Največje razlike med spoloma v srednjih vrednostih so v starosti med 20. in 40. letom starosti, ko presegajo 40 %. Mišična moč zapestja se pri ženskah med 20. in 90. letom starosti bistveno ne spreminja, pri moških pa so razlike zelo velike. Ugotavljamo, da so razlike med posamezniki zelo velike. Mišično moč zapestja je mogoče s terapevtsko in športno vadbo izboljšati.
8. Zaključek
Testiranje je zajelo približno 5 % celotne populacije občine Žiri, kar je 10 % starejših od 25 let v tej občini. Ob tem je treba poudariti zelo dobro interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov in pomoč gospodarskih družb, Osnovne šole Žiri in Občine Žiri pri organizaciji ter sodelovanje Radia Sore in Radia Slovenije pri medijskem pokritju dogodka. S tem smo tudi dokazali, da imamo lokalno dovolj kvalitetnih strokovnjakov za izvedbo zahtevnih projektov.
Občina Žiri je tako nedvomno občina, ki je v tako zasnovano preventivno akcijo vključila največji delež občanov v celotni Sloveniji. Žirfit predstavlja del preventivnega zdravstvenega sistema, ki ima potencial, da v naslednjih letih zajame večino odraslih občanov Žiri. Cilj je visoko strokovna zdravstvena in kineziološka obravnava, ki zdravstveno in gibalno ogroženim predlaga ustrezne intervencije in ukrepe za ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Družinski zdravniki v Žireh si želimo, da bi v naslednji letih večina odraslih občanov Žiri imela oceno telesne zmogljivosti.
Povprečne vrednosti mišične moči nog, koordinacije gibanja in tudi aerobna zmogljivost so med vsemi gibalnimi zmogljivostmi udeležence in udeleženk na primerni ravni in predstavljajo najboljši del telesnega fitnesa ter omogočajo dobro osnovo za izboljšanje drugih gibalnih zmogljivosti. Moramo pa izpostaviti, da so bile med udeleženci zelo velike razlike v rezultatih merskih postopkov.
Najšibkejši člen telesnega fitnesa je slaba gibljivost v ramenskem obroču, ki je problem pri vseh starostnih skupinah, še posebej pri starejših od 50 let. Rezultati so tako slabi, da lahko predstavljajo neposreden vzrok za nastanek degenerativnih mišično skeletnih obolenj in tako posreden vzrok za nastanek akutnih poškodb v prsnem in vratnem delu hrbtenice ter zlasti v predelu ramenskih sklepov. Rezultati odražajo stanje v ambulantah, saj obravnavamo zelo veliko pacientov zaradi težav v ramenskih sklepih in vratnem delu hrbtenice, zato bodo potrebni temeljiti posegi v izboljšanje navedenega stanja. Nič manj problematične niso srednje vrednosti testov ravnotežja. Srednje vrednosti v testih mišičnega fitnesa in aerobnih sposobnosti so na ravni, ki v povprečju ne omogočajo primerne telesne zmogljivosti, ki bi učinkovito vplivale na zmanjšanje kroničnih obolenj.
Telesni fitnes manjšega dela udeležencev je bil na zelo visoki ravni, pri večini pa so bile dosežene vrednosti na prenizki ravni za dobro zdravstveno stanje. Iz analize rezultatov je mogoče ugotoviti, da se je velika večina moških in še posebej žensk med 20. in 40. letom starosti udeležila preverjanja zdravstvenega stanja in telesnega fitnesa, da bi potrdila svoja pričakovanja, da so dobrega zdravja in telesne zmogljivosti. Zelo pazljivo pa bo potrebno pristopiti k starejšim od 50 let in še posebej pozornost usmeriti v moške, ker imajo ti nižjo raven zdravja od žensk in predvsem zato, ker je bil delež moških merjencev bistveno nižji od žensk.
Avtorji analize:
Prof. Janko Strel
Vedrana Sember
Jaka Strel, dr.med.
Ivan Pecev, dr.med.
Biti zdrav ne pomeni le, da nisi bolan, ampak tudi, da si sposoben premagovati vsakodnevne obremenitve. Telesna zmogljivost je pogoj za oblikovanje zdravega življenjskega sloga, dobro zdravje, funkcionalno telesno neodvisnost in družbeno povezanost posameznika, kar predstavlja dodano vrednost v vseh življenjskih obdobjih.
Zato vas vabimo na 1. Žirfit, kjer boste s pomočjo strokovnjakov s področja zdravstva in športa lahko testirali svoje telesne zmogljivosti. Rezultati bodo analizirani in posredovani vašim osebnim zdravnikom v Žireh, s katerimi se boste pogovorili in dogovorili potrebne ukrepe za ohranjanje in/ali izboljšanje vašega življenjskega sloga.
maja 2017 vabljeni vsi, še posebej starejši od 20 let, ter tisti, ki ste v letošnjem letu opravili preventivni pregled pri osebnem zdravniku.
Organizator dogodka: Zavod Fitlab, ŠD Trim Žiri
Testiranje bo potekalo pod strokovnim vodstvom zdravstvenih delavcev Zdravstvene postaje Žiri in strokovnjakov s področja športa (kineziologi/športni pedagogi) in fizioterapije.
Izbrani testi so primerni za vse starostne skupine ne glede na telesno zmogljivost!
Udeleženci pridejo na zbirno mesto, ki bo v jedilnici šole (info točka) ob predhodno določenih urah.Testiranje poteka v telovadnici OŠ, na stadionu in nasipu pri Petrolu.
Zaradi lažje organizacije dogodka in omejenega števila udeležencev vas prosimo, da se najkasneje do 18. maja 2017 prijavite pri svojem osebnem zdravniku v Žireh, svoji delovni organizaciji (Alpina, Etiketa, M Sora, Ika) ali v ambulanti Arcus Medici.
Število mest za neprijavljene udeležence bo omejeno!
Ko govorimo o krvnem tlaku, govorimo o tlaku, ki ga kri ustvarja na stene arterij v fazah srčnega delovanja. Obstajata zgornji ali sistolični krvni tlak in spodnji ali diastolični krvni tlak. Zgornji tlak je tlak, ki ga srce ustvarja v fazi sistole, to je takrat, ko se srce krči. Spodnji tlak je tisti tlak, ki je prisoten v arterijah, ko je srce v fazi diastole ali relaksacije.
Med najbolj pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na krvni tlak, so:
iztisni delež srca oz. moč, s katero levi prekat iztiska kri v arterije;
volumen krvi;
periferni žilni upor.
Besedi tlak in pritisk sta sinonima, uporabljamo lahko eno in drugo. Zato se ne zmesti, če ponekod piše zvišan tlak ali zvišan pritisk. Pomen je enak.
Beseda hipertenzija pa se uporablja, ko gre za bolezensko stanje.
Sedaj ko vemo, kaj je krvni tlak, ali vemo tudi, kaj je normalen krvni tlak in kolikšne so normalne vrednosti?
Zelo priljubljena formula ¨100 + leta¨ ja zelo nenatančna in lahko tudi nevarna. Zato jo odsvetujemo.
Normalen krvni tlak, ne glede na leta, je 120/80 mm Hg.
Meja med normalnim in visokim krvnim tlakom je 140/90 mm Hg.
Spodnja tabela je povzeta iz slovenskih smernic za zdravljenje hipertenzije in pokaže, do katere meje je tlak normalen ter razvrsti hipertenzijo v tri stopnje glede na izmerjene vrednosti krvnega tlaka.
optimalen krvni tlak
< 120 in < 80
normalen krvni tlak
120/80 do 129/84
visoko normalen krvni tlak
130/85 do 139 /89
hipertenzija 1. stopnje
140/90 do 159/99
hipertenzija 2. stopnje
160/100 do 179/109
hipertenzija 3. stopnje
več kot 180/110
Zvišan krvni tlak ali hipertenzijo delimo na primarno in sekundarnohipertenzijo.
O primarni ali t.i. esencialni hipertenziji govorimo takrat, ko ne poznamo neposrednega vzroka za zvišan krvni tlak. Vemo pa, da so določeni dejavniki tveganja (starost, sedeč način življenja, debelost, smrčanje oz. apneja v spanju, tvegano pitje alkohola, stres, anksioznost, depresija ter družinska ogroženost) neposredno povezani s pojavom hipertenzije. Skoraj 90 % pacientov z visokim krvnim pritiskom ima primarno ali esencialno hipertenzijo.
Pri sekundarni hipertenziji je neposredni vzrok za zvišanje krvnega tlaka znan. V to skupino sodijo določene bolezni ledvic, bolezni nadledvične žleze, določene krvne bolezni i dr. Zato zdravniki ob ugotovljenem zvišanju krvnega tlaka pacienta pregledamo, naredimo dodatne preiskave ter napotimo na laboratorijske preiskave. Na tak način izključimo vzroke za t.i. sekundarno hipertenzijo, ki sama po sebi zahteva nekoliko drugačen način zdravljenja kot primarna.
Ali je visok krvni tlak škodljiv?
Simptomi zvišanega krvnega pritiska: glavobol, vrtoglavica in omotičnost, težave z dihanjem, bolečine v prsih, motnje vida in dr.
Vendar!
Pacienti, ki imajo visok krvni pritisk, se pogosto počutijo normalno in nimajo nobenih posebnih težav. To pa nikakor ne pomeni, da jim visok krvni tlak ne škoduje.
Težave zaradi zvišanega krvnega pritiska ne nastanejo z danes na jutri, v roku enega tedna ali meseca. Težave zaradi visokega krvnega tlaka nastanejo zaradi dolgotrajnega škodljivega učinka, ki prizadene celo telo. Visok pritisk primarno škoduje žilam oz. žilni steni v t.i. tarčnih organih kot so srce, ledvice, oči in možgani.
Žile: Visok krvni pritisk poškoduje notranji sloj žilne stene (endotelni sloj) in s tem precej pospeši aretosklerozo. Prizadete žile postanejo toge in neelastične. Formirajo se aretosklerotični plaki, ki zvišajo tveganje za nastanek strdkov. Zaradi pritiska se zadebeli tudi žilna stena in s tem dodatno pripomore k zmanjšanju lumna žile. Na ta način se povečuje tlak znotraj žile.
Na določanih mestih postane žilna stena oslabljena in posledično lahko na tem mestu nastane žilna sprememba imenovana anevrizma, ki ob zvišanem krvnem pritisku lahko poči in povzroči krvavitev v prizadetem organu.
Druge spremembe v žilah, ki nastanejo kot posledica zvišanega krvnega tlaka, so zamašitev žile ali krvavitev. Najbolj tipični takšni zapleti so infarkt, možganska kap ali možganska krvavitev.
Srce: Zaradi povečanega pritiska v žilah oz večjega upora mora srce povečati iztisno moč. Posledično se mišična stena levega preddvora najprej zadebeli. Ob vztrajanju zvišanega krvnega tlaka pa se levi preddvor kasneje stanjša oz mišična vlakna začnejo izgubljati svojo funkcionalno sposobnost. Srce vedno težje opravlja svojo črpalno funkcijo. To stanje je znano kot srčno popuščanje. Pogosti simptomi srčnega popuščanja so : zadihanje ob manjšem naporu, zatekanje noge, pljučni edem oz »nabiranje vode« v pljučih.
Dolgotrajen negativen vpliv na žile očesne mrežnice in ledvične žile lahko vodi do izgube vida ter trajne okvare ledvične funkcije t.i. kronična ledvična odpoved.
Kako pomembna je hipertenzija?
Arterijska hipertenzija je eden najpogostejših razlogov za obisk ambulante družinske medicine. Približno petina slovenskega prebivalstva je letno deležna zdravstvene obravnave zaradi visokega krvnega tlaka. Znano je, da je hipertenzija med največjimi dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke, saj poveča tveganje za srčno-žilno bolezen 3- do 4-krat ter je pri 40 % bolnikov glavni vzrok za akutni miokardni infarkt in možgansko kap. Neurejena hipertenzija je tudi pogost razlog za bolniško odsotnost z dela in njene posledice so eden glavnih razlogov za invalidnost prebivalstva. Po podatkih NIJZ v Sloveniji zaradi hipertenzije in njenih posledic letno umre do 4.500 ljudi.
Kako postavimo diagnozo zvišanega krvnega tlaka ( esencialne arterijske hipertenzije)?
Diagnozo postavimo na podlagi več različnih meritev krvnega tlaka. Enkratno izmerjen visok krvni tlak še ne pomeni, da imamo hipertenzijo, kakor tudi ne pomeni, da če enkrat izmerimo normalen pritisk doma, da imamo normalen krvni tlak.
Ob postavitvi suma na hipertenzijo v ambulanti naredimo več zaporednih meritev, opazujemo dinamiko krvnega tlaka in se nato odločamo, kako bomo ukrepali. Če pritisk ni previsok (recimo več kot 170/100), pacientu razložimo, kako se pravilno meri krvni tlak (če ne zna) ter naročimo, da je potrebno doma meriti krvni tlak vsaj 3x dnevno in meritve zapisovati v dnevnik. Z izpolnjenim dnevnikom pride pacient čez največ 3 tedne na kontrolni pregled in takrat primerjamo rezultate. Pred naslednjim obiskom pacientu praviloma opravimo še laboratorijske preiskave in po potrebi napotimo na dodatne preiskave (UZ trebuha, UZ srca).
Če se meritve doma in v ambulanti precej razlikujejo, potrebujemo dodatno dijagnostočno obravnavo krvnega tlaka. V tem primeru se odločimo za t.i. 24-urno merjenje krvnega tlaka.
24-urno meritev krvnega tlaka opravimo, ko hočemo dokazati ali ovreči bolezensko zvišan krvni tlak. Ugotavljamo lahko t.i. hipertenzijo bele halje. To pomeni, da je pacientov pritisk zvišan samo takrat, ko je pri zdravniku. 24-urno meritev opravimo tudi takrat, ko sumimo na t.i. prikrito hipertenzijo oz. ko je pritisk v ambulanti normalen vendar je doma, v službi ali med spanjem zvišan. Preiskavo uporabljamo tudi za kontrolo uspešnosti zdravljenja z ali brez zdravil.
Kako in kdaj zdravimo esencialno arterijsko hipertenzijo?
Hipertenzijo zdravimo z zdravili, brez zdravil in najbolj pogosto kombinirano.
Zdravljenje brez zdravil ali nefarmakološko zdravljenje pomeni zdravljenje, ki se primarno nanaša na spremembo življenjskega sloga. Med najbolj pomembnimi ukrepi so:
redna in pravilna telesna dejavnost;
pravilna in zdrava izguba odvečne telesne teže;
omejitev vnosa soli na ne več kot 6 g na dan;
opustitev kajenja;
zdrava in uravnotežena prehrana;
zmanjšanje stresa.
Več o tem vam bo povedal vaš zdravnik.
Zdravljenje z zdravil predstavlja dodatek k nefarmakološkim ukrepom.
Za zdravljenje najbolj pogosto uporabljamo zdravila iz 5 osnovnih skupin, bodisi kot posamezno terapijo ali pa jih kombiniramo med seboj.
