Kronične nenalezljive bolezni in kvaliteta življenja

Zdravje lahko opišemo tudi kot sposobnost uspešnega prenašanja vsakodnevnih naporov in popolno uresničitev življenjskih možnosti. To velja tudi za bolnike s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, saj dobra urejenost bolezni pomeni tudi dobro kvaliteto življenja. Potrebno se je zavedati, da te zaradi dolgotrajnega poteka in pogoste hude prizadetosti povzročajo veliko družbeno breme, sodijo med vodilne vzroke smrti in prezgodnje umrljivosti in povzročajo do kar 80 % vseh smrti.

Katere bolezni uvrščamo v skupino kroničnih nenalezljivih bolezni?

Najpogostejše kronične nenalezljive bolezni lahko razdelimo v naslednje skupine:

Te so v nadaljevanju na kratko opisane vključno z dejavniki tveganja ter vadbenimi priporočili, specifičnimi za posamezno skupino.

SRČNO-ŽILNE BOLEZNI

Med najpogostejše bolezni sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), bolezni možganskega žilja (kap), koronarna srčna bolezen, kronična ledvična bolezen.

Dejavniki tveganja: zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in/ali krvni sladkor, čezmerna telesna teža, telesna nedejavnost in/ali nizka telesna zmogljivost, stres, kajenje, spol in starost.

SLADKORNA BOLEZEN

Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, katerim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni: tip I, tip II, sladkorno bolezen v nosečnosti. Razvoj bolezni je posledica okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, ki je nujen za uravnavanje nivoja sladkorja v krvi, ter slabšega učinka inzulina na telesna tkiva (inzulinska rezistenca), predvsem skeletne mišice in jetra. Bolezen skozi čas napreduje, za upočasnitev napredovanje bolezni sta najpomembnejša zdrav življenjski slog in redno je manje predpisane medikamentozne terapije.

Dejavniki tveganja: nezdrav življenjski slog, metabolni sindrom in debelost, družinska obremenjenost, predvsem za sladkorno bolezen tip II

BOLEZNI KOSTNO-MIŠIČNEGA SISTEMA

Bolezni kostno-mišičnega sistemaso skupina bolezni, ki prizadenejo kosti, mišice, hrustance, kite, vezi, sklepne ovojnice in druga vezivna tkiva. Bolečina predvsem v predelu hrbtenice je najpogostejša težava v Sloveniji in razvitem svetu.

Težave se pričnejo pojavljati relativno zgodaj in z razvojem degenerativnih okvar skokovito naraščajo v starosti.

Zaradi dolgotrajne bolečin in posledične slabše telesne zmogljivosti imajo velik vpliv na kvaliteto življenja in delovno sposobnostTER povečujejo odvisnost od pomoči drugih. Največje družbeno breme predstavljajo veliki stroški zaradi odsotnosti z dela in predčasnega upokojevanja.

Najpomembnejši ukrepi so vzdrževanje telesne aktivnosti in pripravljenosti, ustrezna telesna masa, priporočen dnevni vnos kalcija in vitamina D, izogibanje kajenju, manj tvegana raba alkohola, promocija programov preprečevanja poškodb ter promocija zdravja na delovnem mestu in pri športnih aktivnostih.

KRONIČNE BOLEZNI DIHAL

Vskupino kroničnih bolezni dihal prištevamo astmo in kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki pomembno vplivata na kakovost življenja, obolevnost in umrljivost. Obe bolezni sta z ustrezno preventivo in zdravljenjem obvladljivi.

Dejavniki tveganja:

astma: izogibanje različnim alergenom in pogostim okužbam spodnjih dihal v otroštvu, zmanjšanje izpostavljenosti znanim dejavnikom tveganja, kot so tobačni dim, onesnažen zrak (notranji in zunanji) in poklicna izpostavljenost;

KOPB: zmanjšanje izpostavljenosti znanim dejavnikom tveganja, predvsem tobačnemu dimu, onesnaženemu zraku (notranjemu in zunanjemu) in poklicni izpostavljenosti. Ob že prisotni bolezni je v prvi vrsti potrebno prenehati kaditi, opravljati redne preventivne preglede in se cepiti proti gripi in pnevmokokni pljučnici.

NEKATERE DUŠEVNE BOLEZNI

Med nekatere duševne bolezni prištevamo:

  • anksioznost/tesnobo, ki je strahu podobno čustveno stanje, ki se lahko pojavi postopoma ali nenadno. Stanje lahko občutimo kotpospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo. Vsakdo občasno občuti krajša odbodja tesnobe, ki so običajno kratka in minejo sama od sebe. O bolezenskem stanju govorimo, če težave trajajo več kot dva tedna in posameznika ovirajo pri vsakodnevnih aktivnostih. Več si lahko preberete v gradivih NIJZ o stresu in pomoči za osebe v duševni stiski.
  • depresijo: gre za eno izmed najpogostejših duševnih motenj, za katero naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik (NIJZ). Bistvena značilnost je depresivno razpoloženje (žalost, potrtost ali razdražljivost) in/ali brezvoljnost oz. izguba zadovoljstva ob aktivnostih, ki jih je posameznik prej rad počel in traja več kot 14 dni. Pogosto so pridružene druge spremembe: motnje apetita, spanja, psihomotorični nemir ali upočasnjenost, težave z zbranostjo ali razmišljanjem, lahko tudi razmišljanje o smrti in samomoru. Depresija bistveno vpliva na slabšo kvaliteto življenja, vpliva na slabšo urejenost drugih kroničnih bolezni in zato je pomembno, da pomoč poiščemo pravočasno. Več si lahko preberete v gradivih NIJZ o prepoznavanju in premagovanju depresije ter o depresiji med starejšimi.

RAK

Rak predstavlja skupino bolezni, katerih značilnost je nenormalna rast celic v telesu. Rakave celice lahko rastejo lokalno ali zasevajo v druge dele telesa, kar imenujemo metastaze. Najpogostejše oblike raka v Sloveniji so rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate.

Dejavniki tveganja: nezdrav življenjski slog predstavlja vzrok za polovico rakavih bolezni (kajenje, nezdrava prehrana, preveč alkohola, nezadostna telesna dejavnost) poleg učinkov dejavnikov iz okolja (bioloških, kemičnih in fizikalnih). Ogroženost za zbolevanje za rakom se s starostjo povečuje.

Kaj lahko storimo sami, da bo vpliv na kvaliteto življenja čim manjši?

Pomembno je, da kronični bolniki vzdržujejo uravnotežen življenjski slog, skrbijo za redno jemanje medikamentozne terapije in spremljajo urejenost svoje kronične nenalezljive bolezni, opravijo priporočena cepljenja, preventivne preglede v ambulanti osebnega zdravnika in se odzovejo na nacionalne preventivne programe: ZORA, DORA, SVIT.

Zmanjševanje smrtnosti in obolevnosti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni in obvladovanje dejavnikov tveganja, ki izhajajo iz bioloških značilnosti (dednost, spol, starost), življenjskega sloga (kajenje, telesna dejavnost, prehrana, uživanje alkoholnih pijač), pridruženih bolezni (arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, metabolni sindrom …) in psihosocialnih faktorjev (stres, depresija, anksioznost, socialna ogroženost), so pomemben del poslanstva zdravstvenih delavcev in sodelavcev v ambulanti Arcus Medici.

Viri:

American College of Sports Medicine. (2017). ACSM’s guidelines for exercise testing and prescription. Lippincott Williams & Wilkins.

FYSS. (2010). Physical activity in the prevention and treatment of disease (C. J. Sundberg Ed.): Professional associations for physical activity, Sweden.

Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno z www.nijz.si

Meni