Kaj je v resnici krvni tlak?
Ko govorimo o krvnem tlaku, govorimo o tlaku, ki ga kri ustvarja na stene arterij v fazah srčnega delovanja. Obstajata zgornji ali sistolični krvni tlak in spodnji ali diastolični krvni tlak. Zgornji tlak je tlak, ki ga srce ustvarja v fazi sistole, to je takrat, ko se srce krči. Spodnji tlak je tisti tlak, ki je prisoten v arterijah, ko je srce v fazi diastole ali relaksacije.
Med najbolj pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na krvni tlak, so:
- iztisni delež srca oz. moč, s katero levi prekat iztiska kri v arterije;
- volumen krvi;
- periferni žilni upor.
Besedi tlak in pritisk sta sinonima, uporabljamo lahko eno in drugo. Zato se ne zmesti, če ponekod piše zvišan tlak ali zvišan pritisk. Pomen je enak.
Beseda hipertenzija pa se uporablja, ko gre za bolezensko stanje.
Sedaj ko vemo, kaj je krvni tlak, ali vemo tudi, kaj je normalen krvni tlak in kolikšne so normalne vrednosti?
Zelo priljubljena formula ¨100 + leta¨ ja zelo nenatančna in lahko tudi nevarna. Zato jo odsvetujemo.
Normalen krvni tlak, ne glede na leta, je 120/80 mm Hg.
Meja med normalnim in visokim krvnim tlakom je 140/90 mm Hg.
Spodnja tabela je povzeta iz slovenskih smernic za zdravljenje hipertenzije in pokaže, do katere meje je tlak normalen ter razvrsti hipertenzijo v tri stopnje glede na izmerjene vrednosti krvnega tlaka.
| optimalen krvni tlak | < 120 in < 80 |
| normalen krvni tlak | 120/80 do 129/84 |
| visoko normalen krvni tlak | 130/85 do 139 /89 |
| hipertenzija 1. stopnje | 140/90 do 159/99 |
| hipertenzija 2. stopnje | 160/100 do 179/109 |
| hipertenzija 3. stopnje | več kot 180/110 |
Zvišan krvni tlak ali hipertenzijo delimo na primarno in sekundarno hipertenzijo.
O primarni ali t.i. esencialni hipertenziji govorimo takrat, ko ne poznamo neposrednega vzroka za zvišan krvni tlak. Vemo pa, da so določeni dejavniki tveganja (starost, sedeč način življenja, debelost, smrčanje oz. apneja v spanju, tvegano pitje alkohola, stres, anksioznost, depresija ter družinska ogroženost) neposredno povezani s pojavom hipertenzije. Skoraj 90 % pacientov z visokim krvnim pritiskom ima primarno ali esencialno hipertenzijo.
Pri sekundarni hipertenziji je neposredni vzrok za zvišanje krvnega tlaka znan. V to skupino sodijo določene bolezni ledvic, bolezni nadledvične žleze, določene krvne bolezni i dr. Zato zdravniki ob ugotovljenem zvišanju krvnega tlaka pacienta pregledamo, naredimo dodatne preiskave ter napotimo na laboratorijske preiskave. Na tak način izključimo vzroke za t.i. sekundarno hipertenzijo, ki sama po sebi zahteva nekoliko drugačen način zdravljenja kot primarna.
Ali je visok krvni tlak škodljiv?
Simptomi zvišanega krvnega pritiska: glavobol, vrtoglavica in omotičnost, težave z dihanjem, bolečine v prsih, motnje vida in dr.
Vendar!
Pacienti, ki imajo visok krvni pritisk, se pogosto počutijo normalno in nimajo nobenih posebnih težav. To pa nikakor ne pomeni, da jim visok krvni tlak ne škoduje.
Težave zaradi zvišanega krvnega pritiska ne nastanejo z danes na jutri, v roku enega tedna ali meseca. Težave zaradi visokega krvnega tlaka nastanejo zaradi dolgotrajnega škodljivega učinka, ki prizadene celo telo. Visok pritisk primarno škoduje žilam oz. žilni steni v t.i. tarčnih organih kot so srce, ledvice, oči in možgani.
Žile: Visok krvni pritisk poškoduje notranji sloj žilne stene (endotelni sloj) in s tem precej pospeši aretosklerozo. Prizadete žile postanejo toge in neelastične. Formirajo se aretosklerotični plaki, ki zvišajo tveganje za nastanek strdkov. Zaradi pritiska se zadebeli tudi žilna stena in s tem dodatno pripomore k zmanjšanju lumna žile. Na ta način se povečuje tlak znotraj žile.
Na določanih mestih postane žilna stena oslabljena in posledično lahko na tem mestu nastane žilna sprememba imenovana anevrizma, ki ob zvišanem krvnem pritisku lahko poči in povzroči krvavitev v prizadetem organu.
Druge spremembe v žilah, ki nastanejo kot posledica zvišanega krvnega tlaka, so zamašitev žile ali krvavitev. Najbolj tipični takšni zapleti so infarkt, možganska kap ali možganska krvavitev.
Srce: Zaradi povečanega pritiska v žilah oz večjega upora mora srce povečati iztisno moč. Posledično se mišična stena levega preddvora najprej zadebeli. Ob vztrajanju zvišanega krvnega tlaka pa se levi preddvor kasneje stanjša oz mišična vlakna začnejo izgubljati svojo funkcionalno sposobnost. Srce vedno težje opravlja svojo črpalno funkcijo. To stanje je znano kot srčno popuščanje. Pogosti simptomi srčnega popuščanja so : zadihanje ob manjšem naporu, zatekanje noge, pljučni edem oz »nabiranje vode« v pljučih.
Dolgotrajen negativen vpliv na žile očesne mrežnice in ledvične žile lahko vodi do izgube vida ter trajne okvare ledvične funkcije t.i. kronična ledvična odpoved.
Kako pomembna je hipertenzija?
Arterijska hipertenzija je eden najpogostejših razlogov za obisk ambulante družinske medicine. Približno petina slovenskega prebivalstva je letno deležna zdravstvene obravnave zaradi visokega krvnega tlaka. Znano je, da je hipertenzija med največjimi dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke, saj poveča tveganje za srčno-žilno bolezen 3- do 4-krat ter je pri 40 % bolnikov glavni vzrok za akutni miokardni infarkt in možgansko kap. Neurejena hipertenzija je tudi pogost razlog za bolniško odsotnost z dela in njene posledice so eden glavnih razlogov za invalidnost prebivalstva. Po podatkih NIJZ v Sloveniji zaradi hipertenzije in njenih posledic letno umre do 4.500 ljudi.
Kako postavimo diagnozo zvišanega krvnega tlaka ( esencialne arterijske hipertenzije)?
Diagnozo postavimo na podlagi več različnih meritev krvnega tlaka. Enkratno izmerjen visok krvni tlak še ne pomeni, da imamo hipertenzijo, kakor tudi ne pomeni, da če enkrat izmerimo normalen pritisk doma, da imamo normalen krvni tlak.
Ob postavitvi suma na hipertenzijo v ambulanti naredimo več zaporednih meritev, opazujemo dinamiko krvnega tlaka in se nato odločamo, kako bomo ukrepali. Če pritisk ni previsok (recimo več kot 170/100), pacientu razložimo, kako se pravilno meri krvni tlak (če ne zna) ter naročimo, da je potrebno doma meriti krvni tlak vsaj 3x dnevno in meritve zapisovati v dnevnik. Z izpolnjenim dnevnikom pride pacient čez največ 3 tedne na kontrolni pregled in takrat primerjamo rezultate. Pred naslednjim obiskom pacientu praviloma opravimo še laboratorijske preiskave in po potrebi napotimo na dodatne preiskave (UZ trebuha, UZ srca).
Če se meritve doma in v ambulanti precej razlikujejo, potrebujemo dodatno dijagnostočno obravnavo krvnega tlaka. V tem primeru se odločimo za t.i. 24-urno merjenje krvnega tlaka.
24-urno meritev krvnega tlaka opravimo, ko hočemo dokazati ali ovreči bolezensko zvišan krvni tlak. Ugotavljamo lahko t.i. hipertenzijo bele halje. To pomeni, da je pacientov pritisk zvišan samo takrat, ko je pri zdravniku. 24-urno meritev opravimo tudi takrat, ko sumimo na t.i. prikrito hipertenzijo oz. ko je pritisk v ambulanti normalen vendar je doma, v službi ali med spanjem zvišan. Preiskavo uporabljamo tudi za kontrolo uspešnosti zdravljenja z ali brez zdravil.
Kako in kdaj zdravimo esencialno arterijsko hipertenzijo?
Hipertenzijo zdravimo z zdravili, brez zdravil in najbolj pogosto kombinirano.
Zdravljenje brez zdravil ali nefarmakološko zdravljenje pomeni zdravljenje, ki se primarno nanaša na spremembo življenjskega sloga. Med najbolj pomembnimi ukrepi so:
- redna in pravilna telesna dejavnost;
- pravilna in zdrava izguba odvečne telesne teže;
- omejitev vnosa soli na ne več kot 6 g na dan;
- opustitev kajenja;
- zdrava in uravnotežena prehrana;
- zmanjšanje stresa.
Več o tem vam bo povedal vaš zdravnik.
Zdravljenje z zdravil predstavlja dodatek k nefarmakološkim ukrepom.
Za zdravljenje najbolj pogosto uporabljamo zdravila iz 5 osnovnih skupin, bodisi kot posamezno terapijo ali pa jih kombiniramo med seboj.
Več o tem vam bo povedal vaš zdravnik.
ArcusMedici