Spreminjanje navad in postavljanje ciljev
Smo, kar počnemo dan za dnem. Odličnost potemtakem ni dejanje, ampak navada.
(Aristotel)
Smo, kar počnemo dan za dnem. Odličnost potemtakem ni dejanje, ampak navada.
(Aristotel)
Tu sta prvi vadbi, ki smo jih za vas pripravili v sklopu terapevtskih vadb. Obe trajata 45 min in za izvedbo potrebujete le nekaj vsakdanjih pripormočkov, ki jih zagotovo imate doma – vadbeno podlogo, stol, mizo, palico, žogice (ki jih lahko zamenjate tudi z zvitim parom nogavic ali s čim podobnim). Predlagamo, da vadbi izvajate izmenično z vmesnim dnevom ali dvema odmora. 2-krat tedensko je super, 3-krat tedenko pa še boljše!
Vadbi sta sestavljeni tako, da se v prvem delu postopoma ogrejete z vajami ravnotežja, popeljete sklepe skozi celoten obseg gibanja in izvedete nekaj koordinacijskih vaj, s katerimi boste tudi postopoma dvignili telesno temperaturo.
Nato sledi glavni del vadbe, ki je sestavljen iz dveh serij vaj za moč za celo telo. Vaje se izvaja 40 s, temu sledi 20 s odmora. Pri vajah si izberite različico, ki jo lahko pravilno izvajate; ko jo lahko izvajate celih 40 s, pa postopoma preidite na težjo različico in za začetek naredite nekoliko manj ponovitev. Med odmorom se pripravite na naslednjo vajo.
Tretja serija glavnega dela je sestavljena iz treh vaj za celo telo, pri katerih se boste še nekoliko bolj zadihali in poskrbeli za svojo vzdržljivost. Po potrebi si tekom intervala lahko vzamete kratek odmor, cilj pa je, da delate celih 40 s – če postane prenaporno, lahko vmes zamenjate težjo za lažjo različico vaje. Glavni del se konča z izzivom – nekateri so težji, nekateri lažji. Poskusite, če je (zaenkrat) še pretežak, ga pustite za prihodnjič.
Vadbo zaključimo z raztezanjem celega telesa, da sprostimo obremenjene mišične skupine. Nato sledi skrb za regeneracijo – voda in obrok, da nadoknadite porabljeno energijo.
Uspešno vadbo vam želimo!
Prvo vadbo boste izvajali skupaj z Jako Strelom, dr. med., spec., drugo pa skupaj z Nino Istenič, mag. kin.
Nekaj je vzbudilo vaše zanimanje – in to se najbrž sklada z nekaterimi izmed vaših ciljev in želja, kakšna oseba si želite biti oz. kaj želite doseči. Najbrž s tistim, ki pravi, da bi radi storili nekaj dobrega za svoje zdravje. Ne glede, kaj točno to je – mogoče želite shujšati, postati bolj zmogljiv, se začeti bolj zdravo prehranjevati … – je ključno na poti do vašega cilja to, da si ga že od začetka ustrezno zastavite. Vaši cilji bodo vplivali na to, kako se boste vedli v določenih situacijah – če želite do novega leta izgubiti nekaj kilogramov, si boste naslednjič pri kosilu nadevali malo manjšo porcijo; če želite pridobiti več mišične mase, pa boste pojedli dvojno porcijo, da telesu zagotovite dovolj energije za gradnjo mišic.
Cilji morajo biti takšni, da vas motivirajo – torej se nanašajo na nekaj, kar vam je v življenju pomembno. Zakaj zares želite izgubiti tistih 5 kg? Da se boste lahko igrali s svojimi otroki, namesto da sopihate za njimi? Da boste bolj postavni in imeli več možnosti pri iskanju morebitne “boljše polovice”? Da se ne boste počutili izključeni iz družbe, ki rada hodi v hribe? Da zmanjšate možnost za bolezni, ki vas bi priklenile na bolniško posteljo in bi morali vaši bližnji skrbeti za vas?
Če želimo doseči cilj, ki smo si ga zadali, je najpomembnejše to, kako smo si začrtali pot do cilja. Kratka animacija na primeru prikazuje proces postavljanja ciljev po tehniki S.M.A.R.T., in nas vodi do cilja, ki je specifičen, merljiv, dosegljiv, realen in časovno opredeljen.
Ko ste svoj cilj oblikovali, ga zapišite. Tako je cilj točno in jasno zapisan pred vami; lahko ga postavite na vidno mesto kot smerokaz, v katero smer se želite premikati. Pri zapisovanju ciljem rajši kot “želimi si” ali “hočem” uporabite besedo “bom”.
Zdaj poznate svoj “zakaj” in imate postavljen cilj. Sledi čas za akcijo! Kaj morate storiti, da boste dosegli svoj cilj?
Kevin si je zadal, da bo do konca aprila izgubil 5 kg in pretekli 10 km. Kaj je tukaj “akcija”, ki jo mora storiti, da bo dosegel svoj cilj? Opravil je pregled in se posvetoval z zdravnikom, kako lahko izboljša svoje zdravje. Nato si je poiskal trenerja, s katerim bo vadil v fitnesu. Kupil si je tekaške superge. Da se bo bolj zdravo prehranjeval, se mora naučiti nekaj več o zdravi prehrani – v knjižnici si izposodi knjigo o prehrani, jo prebere in prične uporabljati novo pridobljeno znanje. V trgovini ob naslednjih nakupih izbere bolj zdravo hrano. Določil je prioritete in s tem smiseln vrstni red in se podal v akcijo.
Lahko imate popoln načrt, ampak če se ga ne držimo, nas ne bo pripeljal do ciljev. Pri spremembah življenjskega sloga je najboljše, da bolj zdrave izbire vpeljemo v svoj vsakdan kot nove navade. Na takšen način bomo dolgoročno bolj uspešni, saj nas bodo vsakodnevne izbire vodile do našega cilje.
Kako oblikovati navade pa si lahko pogledate v naslenjem zavihku.
Težke odločitve — tisto, kar se bojimo početi, vprašati, povedati — so ponavadi točno tisto, kar moramo storiti. Kako lahko premagamo osebno paralizo in ukrepamo? Tim Ferriss nas v svojem predavanju vzpodbudi, da si predstavljamo in podrobno zapišemo naše strahove ter se vprašamo: Kje v vaših življenjih, trenutno, bi definiranje strahov lahko bilo bolj pomembno, kot definiranje ciljev?
Navade so naše vsakodnevne odločitve, ki jih mnogokrat delamo povsem samodejno. Nekatere nas dan za dnem vodijo proti človeku, kakšren si želimo postati; to so željene navade; druge pa nas z vsako odločitvijo za korak oddaljujejo od tega človeka; te so neželjene.
Že oblikovanje navade je težko spremeniti, prav tako pa tudi oblikovanje novih navad zahteva kar nekaj energije. Da si njihovo osvajanje čim bolj olajšamo, je najprej pomembno, da razumemo, kaj navade sploh so in kako se oblikujejo.
Da bo osvajanje novih želenih navad in opuščanje neželenih čim bolj uspešno, smo pripravili nekaj animacij, ki vas popeljejo skozi štiri zakone spreminjanja navad, in sicer:
Za pomoč pri grajenju nove navade si lahko pomagate s spodnjim merilcem in si zastavite 30-dnevni izziv. Prenesete ga lahko tukaj.
Charels Duhigg je na svoji spletni strani pripravil nazorna prikaza, kako osvojiti novo navado ali spremeniti staro navado tako, da nas bo peljala v željeno smer. 3. stopnja je tu poimenovana rutina – dejavnost oz. vedenje, ki ga ponavljamo, in za katerega upamo, da bo prerastlo v navado.
Prikaz kako oblikovati novo navado lahko prinesete tukaj (izvirnik), kako spremeniti navado pa tukaj (izvirnik).
Predavanje V umu mojstra odlašanja nas na poučen in duhovit način popelje skozi nam vsem znani “ah, saj imam še čas!” in nas vzpodbudi, da dobro pomislimo, s čim res odlašamo, preden nam zmanjka časa. Dodatna vzpodbuda takrat, ko je čas za akcijo.
V vsakem tednu je 168 ur. Kako naj najdemo čas za tisto, kar je najbolj pomembno? Strokovnjakinja za upravljanje s časom, Laura Vanderkam, raziskuje, kako uspešni ljudje preživljajo svoja življenja, in odkrila je, da nas veliko drastično precenjuje, koliko dela imamo čez teden, in podcenjuje čas, ki ga imamo zase. Ponudi nam nekaj praktičnih strategij, da lahko najdemo več časa za tisto, kar nam je pomembno, da lahko “zgradimo življenja, ki si jih želimo v času, ki ga imamo”.