Cepljenje je načeloma neboleče. Na mestu vboda se lahko pojavi lokalna rdečina in bolečina, ki po nekaj dni spontano izzveni. Kot možen stranski učinek cepljena se lahko pojavi rahlo zvišana telesna temperatura. Cepljenja ne opravimo, če posameznik preboleva akutno bolezen z vročinskimi simptomi, ter pri osebah, ki imajo dokazano alergijo na cepiva oz. sestavine cepiva.
Gripa predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, dojenčkih in nosečnicah pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo.
Koliko stane cepljenje proti gripi?
Osebe s povečanim tveganjem za težji potek bolezni in nastanek zapletov zaradi gripe so upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi in jih izbrani osebni zdravniki ne smejo odklanjati. Za ostale skupine oseb pa je cepljenje samoplačniško (14 €). V skupino oseb, za katere je cepljenje pravica iz OZZ, spadajo starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo in nosečnice.
Kje in kdo vas lahko cepi?
Skladno z novim Pravilnikom o dopolnitvi Pravilnika o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019 lahko naslednji dan od objave tega pravilnika v Uradnem listu priporočljivo cepljenje proti gripi, ki se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, izvajajo izbrani osebni zdravniki ter tudi drugi zdravniki na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in območne enote NIJZ.
Več informacij o cepljenju proti gripi je dostopnih tukaj.
Klopni meningoencefalitis je resna bolezen, ki jo povzročajo virusi iz skupine arbovirusov. Bolezen se prenaša s pikom okuženega klopa in praviloma poteka dvofazno. Simptomi se pojavijo približno 7-10 dni po piku klopa. Na mestu pika običajno ni vidnih izpuščajev. Prva faza je zelo podobna prehladnim obolenjem, in sicer s simptomi, kot so visoka vročina, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, splošna utrujenost. Druga faza se navadno začne po kratkotrajnem izboljšanju (nekaj dni do 3 tedne), nakar se splošno stanje hitro poslabša. Pojavijo se simptomi prizadetosti možganovine in možganskih ovojnic, kot so visoka vročina, hud glavobol, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zatrdel vrat, omotičnost in zaspanost, v hujših primerih tudi nezavest in smrt.
Zdravljenje klopnega meningitisa je simptomatsko (lajšanje simptomov), bolezen pa lahko pusti trajne posledice, kot so kronični glavobol, težave s koncentracijo, ohromelost in pareze. Cepljenje je edini učinkovit način za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Je zakonsko regulirano in je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ter za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Priporočljivo je za vse osebe, starejše od 1 leta, ki bivajo ali so pogosto v endemskih področjih. Najbolj izpostavljena območja Slovenije so Gorenjska, Koroška ter osrednjeslovenska.
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningitisu s prilagojenim odmerkom za otroke in odrasle. Bazično se cepi s tremi odmerki. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se priporoča v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov.
Shema cepljenja:
Prvi odmerek
Drugi odmerek 1-3 mesece po prvem odmerku
Tretji odmerek 9-12 mesecev po drugem odmerku
Prva revakcinacija je z enim odmerkom cepiva tri leta po tretjem odmerku. Naslednje revakcinacije so na pet let.
Cepljenje je načeloma neboleče. Na mestu vboda se lahko pojavi lokalna rdečina in bolečina, ki po nekaj dni spontano izzveni. Kot možen stranski učinek cepljena se lahko pojavi tudi rahlo zvišana telesna temperatura.
Cepljenja ne opravimo, če posameznik preboleva akutno bolezen z vročinskimi simptomi, ter pri osebah, ki imajo dokazano alergijo na cepiva oz. sestavine cepiva.
Namen cepljenja proti pnevmokoknim okužbam je zaščititi otroke do petega leta starosti in osebe s kroničnimi boleznimi in stanji, ki zvečujejo tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.
Kaj povzroča pnevmokokne okužbe oz. bolezni?
Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije, od katerih lahko večina povzroča bolezni.
Kako se okužba prenaša in kdo ima večje tveganje za nastanek bolezni?
Pnevmokoki so lahko normalno prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Med ljudmi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju. Za nastanek bolezni je poleg prisotnosti bakterije pomembna tudi zmanjšana odpornost. Ogroženi so zlasti majhni otroci, starejši ljudje, ljudje s kroničnimi boleznimi (KOPB, ASTMA, SLADKORNA BOLEZEN, SRČNO POPUŠČANJE itd.) in imunskimi pomanjkljivostmi. Tveganje za nastanek pnevmokoknih bolezni povečujejo tudi predhodne virusne okužbe dihal, ki oslabijo lokalno odpornost.
Kako cepimo?
Cepimo intramuskularno. Najprimernejše mesto injiciranja je deltoidna mišica na nadlahti. Cepimo lahko sočasno z drugimi cepivi, vendar ne na isto mesto (shema cepljenja).