Arcus Medici | Trg svobode 9 | 4226 Žiri

Klic v sili : 112
  Kontakt : Jaka Strel dr. med. 0820 50 170 ali
Ivan Pecev dr. med. 0820 50 171

Kategorija: Preventiva

Osnova zdrave prehrane

 

Hrana nam ponuja vrsto različnih hranil, ki zagotavljajo energijo,  potrebno za rast in/ali vzdrževanje procesov, ki potekajo v našem telesu.

Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe spadajo med makrohranila (makro pomeni veliko) in jih v telo vnašamo v velikih količinah (v gramih), saj nam služijo kot vir energije ter imajo še druge funkcije.  Vitamini in minerali sodijo med mikrohranila, katere naše telo potrebuje za pravilno delovanje.  V telo jih vnašamo v manjših količinah (miligramih ali mikrogramih) in ne služijo kot vir energije v telesu. Poleg teh naštetih snovi je za zdravo življenje bistvenega pomena tudi voda.

ENERGIJA

Vsebnost energije v hrani in pijači je izražena v  kilojoulih (kJ) ali v kilokalorijah (kcal) (1 kJ = 0,24 kcal; 1 kcal = 4,2 kJ). Ena kalorija predstavlja energijo, ki je potrebna da 1 g vode segrejemo za 1 °C.

Človek potrebuje energijo za vse procese, ki potekajo v telesu. Potrebe po energiji  se med ljudmi zelo razlikujejo in so odvisne predvsem od življenjskega obdobja, telesne dejavnosti in lastnih potreb (bazalnega metabolizma – energija, ki je potrebna za lastno delovanje telesa). Na stopnjo bazalnega metabolizma vpliva sestava telesa, starosti, spola, zdravstvenega stanja, telesne višine in mase….

Hrana se tekom prebave razgradi na manjše enote, ki se v telesu lahko absorbirajo. Največ energije telesu zagotavljajo maščobe (37 kJ oz. 9 kcal na en gram maščobe) ter beljakovine in ogljikovi hidrati (17 kJ oz. 4 kcal). Ne smemo pa pozabiti, da veliko energije vsebuje tudi alkohol (29 kJ oz. 7 kcal), vendar tega ne prištevamo med hranila, saj ima neugoden vpliv na telo.

BELJAKOVINE

Beljakovine oz. proteini imajo v telesu za življenje veliko pomembnih funkcij. Med drugim so potrebne za rast in razvoj, sodelujejo pri imunskem sistemu, izgradnji in delovanju mišic, v prenosu številnih snovi po telesu…

Priporočen dnevni vnos beljakovin znaša 10 do 15 % skupnega energijskega vnosa, kar predstavlja 0,8 do 1,9 g beljakovin na kilogram telesne mase. Torej, če naša telesna masa znaša 65 kg, naj bi dnevno zaužili od 52 do 124 g beljakovin.  Na zadosten vnos beljakovin moramo paziti še posebej v določenih obdobjih življenja, kot so otroštvo, nosečnost in v starosti. Za starejše ljudje in bolnike s kroničnimi boleznimi, kot tudi za športno aktivne osebe, je priporočeno, da dnevno zaužijejo vsaj 1,2 g beljakovin na kilogram telesne mase. Da zagotovimo zadostni vnos, se naj beljakovine vključijo v vsak obrok (20 do 30 g beljakovin na obrok).

Beljakovine v prehrani so tako živalskega kot tudi rastlinskega izvora. Največji vir beljakovin predstavljajo meso, ribe,  mleko in mlečni izdelki ter jajca.  Bogat rastlinski vir beljakovin prestavljajo stročnice (fižol, čičerika, grah…), žita (pšenica, pira, rž…) in oreščki (orehi, mandlji, lešniki)..

MAŠČOBE

Maščobe v prehrani predstavljajo pomemben vir energije, saj imajo visoko energijsko vrednost (37 kJ oz. 9 kcal na en gram maščobe). Poleg tega so v telesu pomembna sestavina celičnih membran in hormonov ter pripomorejo k boljši absorpciji v maščobah topnih vitaminov (A, D, E, K).

Priporočen dnevni vnos maščob v prehrani predstavlja med 20 in 30 % skupnega dnevnega energijskega vnosa.

Maščobe so sestavljene večinoma iz glicerola ter maščobnih kislin. Vrsta maščobnih kislin določa lastnosti posamezne maščobe. Najbolj pogosto jih delimo na nasičene in na nenasičene maščobne kisline. Za nasičene je značilno, da ne vsebujejo nobene dvojne vezi, medtem ko nenasičene vsebujejo eno ali več dvojnih vezi.

Nasičene maščobe se nahajajo  v živilih živalskega izvora (maslo, siri, maščoba v mesu), veliko pa jih je tudi v kokosovem in palminem olju.  Velikokrat se nahaja kot skrita maščoba v raznih piškotih, hrenovkah, salamah, ocvrtih živilih, rogljičkih…Teh maščob naj ne zaužijemo več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa.

 

Nenasičene maščobe pripomorejo k zniževanju holesterola v krvi in preprečevanju tveganja za pojav bolezni srca in ožilja. Najdemo jih predvsem rastlinskih oljih, kot tudi v različnih oreščkih in avokadu. Dnevno naj predstavljajo 2/3 vseh zaužitih maščob, oz. do 20 % energijskega vnosa.

OGLJIKOVI HIDRATI

Glavna naloga ogljikovih hidratov je oskrba telesa z energijo, saj jih je potrebno zaužiti v večjih količinah. SO osnovno hranilo za živčni sistem. Predstavljajo preostali energijski vnos, ki ga ne zaužijemo z beljakovinami in maščobami. Torej, dnevno jih naj bi zaužili vsaj 50 % energije z ogljikovimi hidrati.

Glede na sestavo jih delimo na enostavne in sestavljene ogljikove hidrate. Enostavne z drugo besedo imenujemo tudi sladkorji. Ti se naj v naši prehrani nahajajo v čim manjši količini. Sladkor je pogosto dodan predpripravljenim živilom, pijačam, konzerviranim izdelkom, kosmičem, mlečnim izdelkom,… zato je pomembno, da uživanje tovrstnih živil omejimo v čim večji meri.

Glavnino ogljikovih hidratov naj predstavljajo sestavljeni ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v žitih, stročnicah, zelenjavi, sadju…

Med sestavljene ogljikove hidrate uvrščamo tudi prehransko vlaknino, ki pomembno prispeva k boljšemu zdravju. Pomemben vir vlaknine predstavljajo žita in žitni izdelki (polnozrnata), sadje in zelenjava.

TEKOČINA

Po priporočilih naj vsak dan zaužijemo okoli 1,5 litra tekočine. Prednost naj damo vodi, mineralni vodi, ali nesladkanim čajem. S sladkorjem sladkane pijače uživajmo le redko, saj so bogate z energijo in lahko ob povečanem vnosu pomembno pripomorejo k pojavu debelosti in drugim boleznim.

 

 

 

Starost (leta) Priporočen dnevni energijski vnos (kJ (kcal)/dan)
Nizek ravne telesne dejavnosti Zmerna raven telesne dejavnosti Visoka raven telesne dejavnosti
M Ž M Ž M Ž
OTROCI
1-3 5021 (1200) 4602 (1100) 5439 (1300) 5021 (1200)
4-6 5858 (1400) 5439 (1300) 6694 (1600) 6276 (1500) 7531 (1800) 7113 (1700)
7-9 7113 (1700) 6276 (1500) 7950 (1900) 7531 (1800) 8786 (2100) 8368 (2000)
10-12 7950 (1900) 7113 (1700) 9205 (1900) 8368 (2000) 10042 (2400) 9205 (2200)
13-14 9623 (2300) 7950 (1900) 1878 (2200) 9205 (2200) 12134 (2900) 10460 (2500)
MLADOSTNIKI
15-18 10878 (2600) 8368 (2000) 12552 (3000) 9623 (2300) 14226 (3400) 10878 (2600)
ODRASLI
19-24 10042 (2400) 7950 (1900) 11715 (2800) 9205 (2200) 1970 (3100) 10460 (2500)
25-50 9623 (2300) 7531 (1800) 11297 (2700) 8786 (2100) 12552 (3000) 1042 (2400)
51-64 9205 (2200) 7113 (1700) 10460 (2500) 8368 (2000) 11715 (2800) 9205 (2200)
STAREJŠI
> 65 8786 (2100) 7113 (1700) 10460 (2500) 7950 (1900) 11715 (2800) 8786 (2100)

 

 

Opombe:

Nosečnice potrebujejo v drugem trimesečju dodatke 1046 kJ (250 kcal)/dan, v tretjem trimesečju pa dodatek 2092 kJ (500 kcal)/dan (dodatek je neodvisen od vsakokratne vrednosti PAL). Te vrednosti dodatkov veljajo za ženske, ki so imele normalno težo pred nosečnostjo, glede na priporočljiv prirast teže v nosečnosti (12 kg do konca nosečnosti) in nezmanjšano telesno dejavnostjo.

Polno doječe matere potrebujejo do 6. meseca dodatek 500 kcal/na dan (dodatek je neodvisen od vsakokratne vrednosti PAL). Za delno dojenje po 4 do 6 mesecih ni določene vrednosti, ker je poraba energije odvisna od trajanja in intenzivnosti dojenja.

– PAL (=physical acitivity level; raven telesne dejavnosti). PAL lahko v običajnih življenjskih razmerah variira med 1,2 in 2,4.

  • PAL (1,4): raven telesne dejavnosti za izključno sedečo dejavnost z malo ali brez naporne aktivnosti v prostem času (npr. pisarniški uslužbenci, finomehaniki)
  • PAL (1,6): raven telesne dejavnosti za sedečo dejavnost, občasno tudi večjo porabo energije za hojo in stoječe aktivnosti (npr. laboranti, študenti, delavci na tekočem traku)
  • PAL (106): raven telesne dejavnosti za pretežno stoječe delo (npr. gospodinje, prodajalci, natakarji, mehaniki, obrtniki). Za športno udejstvovanje ali za naporne aktivnosti v prostem času (30 do 60 minut, 4-5-krat na teden) se lahko na dan doda še 0,3 enote PAL

 

VIR: D-A-CH. 2015. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. URL: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/. Povzetek v slovenskem jeziku: NIJZ. 2016. http://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

Vnos makrohranil za osebo, ki na dan potrebuje 9250 kJ (2200 kcal):

MAKROHRANILO % energijskega vnosa Vrednosti v kJ (kcal)
Beljakovine 10 -15 925 (220) – 1388 (330)
Maščobe 20 – 30 1850 (440) – 2775 (660)
Ogljikovi hidrati nad 50 nad 4625 (1100)

 

Tekst pripravila

Erika Jesenko

 

Več

Vabilo na Žirfit 2018

 

Leto je okoli in prišel je čas za Žirfit 2018. O odzivih in rezultatih je bilo veliko napisanega in povedanega v lanskih številkah Žirovskih stopinj in na spletni strani arcusmedici.si, zato bomo tokrat razjasnili najpogostejša vprašanja občanov v zvezi z Žirfit-om.

Kje in kdaj bo drugi Žirift?

Prireditev bo v soboto 26.5.2018, s pričetkom ob 7:00 in bo izvedena tudi ob slabši vremenski napovedi. Zbirna točka je v jedilnici Osnovne šole Žiri.

Komu je namenjen?

Dogodek je namenjen starejšim od dvajsetih let, lepo vabljeni vsi: študentje, zaposleni, upokojenci, starostne omejitve ni.

Kaj potrebujem za udeležbo?

Zaradi lažje organizacije se je potrebno prijavit. Prijave bomo zbirali od  v ambulantah družinskih zdravnikov v Žireh, ter izbranih podjetjih v Žireh. Ob prijavi boste izbrali željeni termin prihoda, ter prejeli osnovna navodila. Svetujemo, da na dogodek pridete v lahkih oblačilih, v katerih se dobro počutite.

Ali se dogodka lahko udeležim, če sem bil udeleženec prvega Žirfit-a?

Osnovni namen Žirift-a je omogočiti vpogled in oceno v telesno zmogljivost čim večjemu številu ljudi. Testiranje je smiselno izvajati na 3-5let, oziroma po presoji osebnega zdravnika, v krajših intervalih. Za več informacij se oglasite v ambulanti Arcus Medici.

Predvsem ne pozabite na dobro voljo in upam, da se ponovno vidimo v velikem številu. Na dogodku bomo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad. Zbrana sredstva bomo namenili žirovskim otrokom za šolo v naravi.

Število udeležencev je omejeno, z zbiranjem prijav pričnemo s 16.4.2018. Pokličite v ambulanto Arcus Medici ali vprašajte pri svojem delodajalcu.

 

Jaka Strel

Več

ANALIZA REZULTATOV I. ŽirFITa

V soboto, 20. maja, je v Žireh potekal I. ŽirFIT, katerega cilj je bil preveriti telesno zmogljivost občanov starejših od 20 let. Dogodka se je udeležilo 254 oseb, starih od 22 do 88 let, med katerimi je bilo 167 žensk in 87 moških.

Udeleženci so se soočili s 15 testi, od teh je bilo 12 osnovnih in 3 izbirni testi. Osnovni testi so opredeljevali moč spodnjih in zgornjih okončin, gibljivost, koordinacijo gibanja, ravnotežje in aerobno vzdržljivost. Izbirni testi so bili zahtevnejši in primerni za udeležence z zadostno telesno pripravljenostjo za večjo obremenitev.

Testiranja je izvajalo 45 strokovnjakov s področja zdravstva, športa in šolstva.

Zaradi zagotavljanja osnovne zdravstvene varnosti so pred pričetkom testiranja vsi udeleženci izpolnili vprašalnik o zdravstvenem stanju oz. prisotnost bolezni ali stanj, ki bi lahko bili ovira pri testiranju. Poleg vprašalnika so udeleženci bili deležni merjenja trenutnega krvnega tlaka in pulza.

 

Kazalo:

1. Srčni utrip po testu hoje na 2000 m.
2. Vzdrževanje ravnotežja
3. Gibljivost v ramenskem in kolčnem sklepu ter ledveni in prsno-vratni hrbtenici
4. Hitrost izvajanje izmeničnih gibov  »dotikanje plošče z roko«
5. Koordinacija gibanja vsega telesa – test poligon , vstajanje s stola, vstani in pojdi
6. Aerobna in anaerobna zmogljivost – hoja na 600/2000 m, tek na 600 m, čep ob steni.
7. Analiza vrednosti mišičnega fitnesa – moč mišic trupa, mišična moč zapestja.
8. Zaključek
9. Grafi – rezultati

 

Rezultati testiranja:

 

1. Srčni utrip po testu hoje na 2000 m.

Srednje vrednosti srčnega utripa po zaključku hoje na 2000 metrov so bile presenetljive. Pri ženskah je takšen rezultat zelo verjetno posledica odnosa žensk do maksimalnega napora, saj so hojo na 2000 m najverjetneje zaključile s tempom hoje, ki so ga vzdrževale na celotni progi in ni bil prisoten občutek tekmovalnosti oziroma prizadevanj za dosego čim boljšega rezultata. Povprečne razlike v srčnem utripu v velikosti 50 srčnih utripov pri moških so nepričakovano zelo velike in nas opozarjajo na slabo srčno-žilno in dihalno prilagodljivost na telesni napor.

 

2. Vzdrževanje ravnotežja

Zmogljivost vzpostavljanja ravnotežnega položaja smo ugotavljali s pomočjo dveh merskih postopkov in sicer z odprtimi in zaprtimi očmi,  ki se izvajata na eni nogi, s to razliko, da pri testu z zaprtimi očmi stojimo na trdi podlagi, pri drugem pa na terapevtski blazini. Oba testa sta pokazala zelo skromno vzdrževanje ravnotežnega položaja v starosti od 50 let naprej in še posebej nad 65. letom starosti, kar je izjemno slabo in predstavlja resne težave pri orientaciji v prostoru kot so gibanje v domačem okolju, pri vožnji kolesa in opravljanju preprostih gibalnih nalog. Možnost poškodb zaradi nizke ravni zmogljivosti je velika in korelira z ugotovitvami projekta Zdravje v občini (Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je bilo izpostavljeno, da je število zlomov kolka pri starejših od 65 let v Žireh višje od slovenskega povprečja.

 

3. Gibljivost v ramenskem in kolčnem sklepu ter ledveni in prsno-vratni hrbtenici

Gibljivost smo ugotavljali s tremi merskimi postopki: za ramenski obroč, kolčni sklep in za hrbtenico. Elastičnost mišičnih skupin in mišični tonus sta izjemno pomembna za lahkotno izvajanje gibalnih nalog.

Rezultati testiranja so pokazali zelo slabo gibljivost v ramenskem obroču pri moških, kar še posebej velja za starejše od 50 let in ponovno še posebej nad 65. letom, ko je le ta izjemno slaba in predstavlja resne težave pri opravljanju osnovnih  opravil v domačem okolju in tudi pri opravljanju osnovnih higienskih nalog, oblačenju in drugih gibalnih opravilih.  Možnost poškodb je tudi tukaj zaradi nizke ravni zmogljivosti izjemno velika. Razlike med posamezniki so relativno velike. Pri ženskah je gibljivost bistveno boljša (tudi zaradi anatomskih razlik), toda pri ženskah nad 65 let so problemi zelo veliki.

Ugotovitve naših podatkov se skladajo z ugotovitvami  družinskih zdravnikov  v ambulanti ARCUS MEDICI v Žireh,  kjer je ugotovljena velika pogostnost zdravstvenih težav s področja ramenskega obroča.

Gibljivost v prsno-vratnem delu hrbtenice je  zelo dobra samo pri ženskah v starosti od 20 do 40 let.  Pri vseh ostalih starostnih skupinah pa je v povprečju prisotna gibljivost z zmernimi omejitvami. Nad  65. letom starosti pa lahko govorimo že o gibljivosti na meji s hudimi omejitvami gibanja, ki že kronično povzročajo bolečine v različnih segmentih hrbtenice. Gibljivost je pri ženskah za 20 % boljša kot pri moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Najmanj 30% moških pri starosti do 65 let in kar 90 % moških starejših od 65 let ima hude težave z gibljivostjo v prsno-vratnem predelu hrbtenice. Pri slednjih so kronične bolečine pričakovane.

Pri gibljivost v smeri naprej oz predklon trupa so ženske za več kot 10 % zmogljivejše od moških, razlike med posamezniki so zelo velike. Ocenjujemo, da ima 10 % žensk in 20 % moških težave z gibljivostjo. S starostjo se to število nekoliko poveča, še posebej pri moških v starosti nad 65 let.

Gibljivost je ena izmed tistih sestavnih delov telesnega fitnesa, ki se lahko z ustrezno terapevtsko vadbo bistveno izboljša, razen ob zelo napredovalih spremembah.

 

4. Hitrost izvajanje izmeničnih gibov  »dotikanje plošče z roko«

Za učinkovito izvajanje tega testiranja se zahteva zelo učinkovito delovanje živčno-mišičnega sistema. Hitrost izvajanja testa je bila pri moških nekoliko boljša kot pri ženskah, toda ne presega 5 %.  Med 20. in 80. letom starosti se sposobnost zmanjša za nekaj več kot 30 %. V povprečju je zmogljivost hitrega izvajanja izmeničnih gibov zelo dobra.

 

5. Koordinacija gibanja vsega telesa – test poligon , vstajanje s stola, vstani in pojdi

Koordinacija gibanja vsega telesa (test poligon)  je ena izmed zelo pomembnih sposobnosti, ki omogoča sproščeno, estetsko in učinkovito gibanje. Rezultati pri moških od 40. leta naprej so  bistveno boljši kot pri ženskah, kar še posebej velja za starejše od 65. leta starosti.  Pri merjencih do 40. leta med moškimi in ženskami ni pomembnih razlik. V povprečju je zmogljivost koordinacije gibanja vsega telesa dobra, toda določen del merjencev ima kljub temu težave z navedeno zmogljivostjo. Razlike med moškimi in ženskami so pomembne. Koordinacija gibanja vsega telesa je pri starejših od 65. let starosti zelo omejena in predstavlja pomembne omejitve pri vsakdanjem gibanju. Zmogljivost je mogoče s terapevtsko vadbo pomembno izboljšati.

Pri testu vstajanje s stola je bilo potrebno z maksimalno hitrostjo vstati in se ponovno vsesti na stol. Rezultati se z leti pričakovano slabšajo. Razlike med moškim in ženskami so nepomembne.

Pri testu vstani in pojdi smo ugotavljali premikanje v prostoru. Testirani so bili starejši od 65 let. Ugotovili smo, da so razlike  med moškimi in ženskami velike v korist moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Pomanjkljivosti je mogoče izboljšati, kar omogoča lažje vključevanje v opravila pri vsakdanjem življenju, predvsem z vidika varnosti starostnika.

 

6. Aerobna in anaerobna zmogljivost – hoja na 600/2000 m, tek na 600 m, čep ob steni.

Pri testu hitre hoje na 2000 m oz. 600 m se je izkazalo, da so rezultati, doseženi pri hoji na 600 m, identični kot na 2000 m. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši.

Ugotavljanje aerobne zmogljivosti s tekom na 600 m je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike in skoraj identične s hojo na 600 m. Tega testa se je udeležilo 52 moških in 83 žensk. Delež starejših od 50 let je bil pričakovano zelo majhen, vendar je bilo nekaj udeležencev  celo starejših od 65 let. Teka na 600 m so se udeležili v večji meri tisti, ki imajo občutek, da so zdravi in telesno fit. Rezultati to tudi dokazujejo, saj so le ti v povprečju pri  tistih, ki so stari med 20. in 40. leti starosti, na ravni učencev in učenk na zaključku osnovne šole in primerljivi z dijaki srednjih šol. Primerjava žensk z »najstnicami« nam pokaže, da so merjenke celo nekoliko zmogljivejši  od svojih »hčera« in tudi v boljšem položaju kot moški v primerjavi z »najstniki«. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši. Aerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo  bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost srčno – žilnega in dihalnega sistema,  na ta način pa bistveno zmanjšati kronična obolenja.

Testiranje anaerobne zmogljivosti z držo v čepu ob steni (vztrajati do 120 sekund, če je mogoče) je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike. Merjenci moškega spola  v vseh starostnih skupinah so za 20 % in tudi več v nekaterih starostnih skupinah boljši od žensk. Presenetljivo izstopajo bistveno boljši rezultati moških od žensk v starosti nad 65 let. Anaerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo  bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost  v vzdržljivostni moči nog.

 

7. Analiza vrednosti mišičnega fitnesa – moč mišic trupa, mišična moč zapestja.

Mišična moč trupa moških in žensk v občini Žiri je pomembno slabša od otrok in mladostnikov, kar še posebej velja za starejše od 50 let. Vzpodbudna pa je ugotovitev, da so razlike med moškimi in ženskami bistveno manjše kot med fanti in dekleti v osnovni ali srednji šoli.

Ugotavljanje mišične moči zapestja z dinamometrom je pokazalo, da so merjenci moškega spola v  vseh starostnih skupinah boljši. Razlike pa se s starostjo zmanjšujejo. Največje razlike med spoloma v srednjih vrednostih so v starosti med 20. in 40. letom starosti, ko presegajo 40 %. Mišična moč zapestja se pri ženskah med 20. in 90. letom starosti bistveno ne spreminja, pri moških pa so razlike zelo velike. Ugotavljamo, da so razlike med posamezniki zelo velike. Mišično moč zapestja  je mogoče s terapevtsko in športno vadbo izboljšati.

 

8. Zaključek

Testiranje je zajelo približno 5 % celotne populacije občine Žiri, kar je 10 %  starejših od 25 let v tej občini. Ob tem je treba poudariti zelo dobro interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov in pomoč gospodarskih družb, Osnovne šole Žiri in Občine Žiri pri organizaciji ter sodelovanje Radia Sore in Radia Slovenije pri medijskem pokritju dogodka. S tem smo tudi dokazali, da imamo lokalno dovolj kvalitetnih strokovnjakov za izvedbo zahtevnih projektov.

Občina Žiri je tako nedvomno občina, ki je v tako zasnovano preventivno akcijo vključila največji delež občanov v celotni Sloveniji. Žirfit predstavlja del preventivnega zdravstvenega sistema, ki ima potencial, da v naslednjih letih zajame večino odraslih občanov Žiri. Cilj je visoko strokovna zdravstvena in kineziološka obravnava, ki zdravstveno in gibalno ogroženim predlaga ustrezne intervencije in ukrepe za ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Družinski zdravniki v Žireh si želimo, da bi v naslednji letih večina odraslih občanov Žiri imela oceno telesne zmogljivosti.

Povprečne vrednosti mišične moči nog,  koordinacije gibanja in tudi aerobna zmogljivost so med vsemi gibalnimi zmogljivostmi udeležence in udeleženk na primerni ravni in predstavljajo najboljši del telesnega fitnesa ter omogočajo dobro osnovo za izboljšanje drugih gibalnih zmogljivosti.  Moramo pa izpostaviti, da so bile med udeleženci zelo velike razlike v rezultatih merskih postopkov.

Najšibkejši člen telesnega fitnesa je slaba gibljivost v ramenskem obroču, ki  je problem pri vseh starostnih skupinah, še posebej pri starejših od 50 let. Rezultati so tako slabi, da lahko predstavljajo neposreden vzrok za nastanek degenerativnih mišično skeletnih obolenj in tako posreden vzrok za nastanek akutnih poškodb v prsnem in vratnem delu hrbtenice ter zlasti v predelu ramenskih sklepov. Rezultati odražajo stanje v ambulantah, saj obravnavamo zelo veliko pacientov zaradi težav v ramenskih sklepih in vratnem delu hrbtenice, zato bodo potrebni temeljiti posegi v izboljšanje navedenega stanja. Nič manj problematične niso srednje vrednosti testov ravnotežja. Srednje vrednosti v testih mišičnega fitnesa in aerobnih sposobnosti so na ravni, ki v povprečju ne omogočajo primerne telesne zmogljivosti, ki bi učinkovito vplivale na zmanjšanje kroničnih obolenj.

Telesni fitnes manjšega dela udeležencev je bil na zelo visoki ravni, pri večini pa so bile dosežene vrednosti na prenizki ravni za dobro zdravstveno stanje. Iz analize rezultatov je mogoče ugotoviti, da se je velika večina moških in še posebej žensk med 20. in 40. letom starosti udeležila preverjanja zdravstvenega stanja in telesnega fitnesa,  da bi potrdila svoja pričakovanja, da so dobrega zdravja in telesne zmogljivosti. Zelo pazljivo pa bo potrebno pristopiti k  starejšim od 50 let in še posebej pozornost usmeriti v moške, ker imajo ti nižjo raven zdravja od žensk in predvsem zato, ker je bil delež moških merjencev bistveno nižji od žensk.

 

Avtorji analize:

Prof. Janko Strel
Vedrana Sember
Jaka Strel, dr.med.
Ivan Pecev, dr.med.

 

Grafi – rezultati

Več

Cepljenje proti klopnemu meningitisu

 

Klopni meningoencefalitis je resna bolezen ki jo povzročajo virusi iz skupine arbovirusov. Bolezen se prenaša s pikom okuženega klopa in praviloma poteka dvofazno. Simptomi se pojavijo po približno 7-10 dni po piku klopa. Na mestu pika običajno ni vidnih izpuščajev. Prva faza je zelo podobna prehladnim obolenjem in sicer s simptomi kot so visoka vročina, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, splošna utrujenost. Druga faza se po navadi začne po kratkotrajnem izboljšanju (nekaj dni do 3 tedne) na kar se splošno stanje hitro poslabša. Pojavijo se simptomi prizadetosti možganovine in možganskih ovojnic, kot so: visoka vročina, hud glavobol, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zatrdel vrat, omotičnost in zaspanost, v hujših primerih tudi nezavest in smrt.

Zdravljenje klopnega meningitisa je simptomatsko (lajšanje simptomov) bolezen pa lahko pusti trajne posledice kot so kronični glavobol, težave s koncentracijo, ohromelost in pareze.

Cepljenje je edini učinkoviti način za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Je zakonsko regulirano in je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ter za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Priporočljivo je za vse osebe starejše od 1 leta ki bivajo ali so pogosto v endemskih področjih. Najbolj izpostavljena območja Slovenije so gorenjska, koroška ter osrednjeslovenska.

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningitisu s prilagojenim odmerkom za otroke in odrasle. Bazično se cepi s tremi odmerki. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se priporoča v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov.

Shema cepljenja:

  • Prvi odmerek
  • Drugi odmerek 1-3 mesece po prvem odmerku
  • Tretji odmerek je 9-12 mesecev po drugem odmerku

Prva revakcinacija je z enim odmerkom cepiva tri leta po tretjem odmerku. Naslednje revakcinacije so na pet let.

Cepljenje je načeloma neboleče. Na mestu vboda se lahko pojavi lokalna rdečina in bolečina, ki po nekaj dni spontano izzveni. Kot možen stranski učinek cepljena je lahko tudi rahlo zvišana telesna temperatura.

Cepljenje ne opravimo če posameznik preboleva akutno bolezen z vročinskimi simptomi ter pri osebah ki imajo dokazano alergijo na cepiva oz. sestavine cepiva.

ArcusMedici

Več

1. Sestanek: zdravje in telesna zmogljivost – možnosti za sodelovanje med zdravstvom in športom

 

Sodelovanje zdravstva, šolstva in športa je pomembno za uspešno doseganje ciljev na področju zdravstvene preventivne dejavnosti.  Končni cilj zdravstvene preventivne dejavnosti je boljše zdravje prebivalcev, ki se ga trudimo doseči s promoviranjem zdravega življenjskega sloga in individualnimi ali skupinskimi intervencijami.

Kaj je zdravje?

Lahko ga opišemo tudi kot sposobnost uspešnega prenašanja vsakodnevnih naporov in popolno uresničitev življenjskih možnosti, zato je pozitivno merilo stopnje zdravja tudi visoka raven telesnih sposobnosti. Ta v zrelejših letih omogoča ne samo užitek v izbrani dejavnosti, ampak nudi tudi podlago za funkcionalno telesno neodvisnost in družbeno povezanost posameznika.

S tem namenom smo dne 22.12.2016 v prostore Arcus Medici na posvet povabili posameznike s  področja kineziologije/športne vzgoje in fizioterapije, na katerem smo izmenjali mnenja in izpostavili probleme, s katerimi se srečujemo v svoji vsakdanji praksi.

Strinjali smo se, da je potrebno vzpostaviti model sodelovanja na področju zdravstveno preventivne dejavnosti, znotraj katerega bodo organizirani intervencijski programi in promocijske dejavnosti za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, mišično skeletne bolezni, debelost,..), ki po naših ocenah ogrožajo med 20-30% odraslih občanov. Potrebno bo vzpostavit sodelovanje z občino, šolstvom, gospodarstvom, lokalnimi športnimi in drugimi društvi in klubi, z namenom vzpostavitve mehanizmaki bo na nivoju lokalne skupnosti in posameznika spodbujal zdrav življenjski slog, omogočal ogroženim skupinam prebivalstva  izboljšanje telesne zmogljivosti in vzdrževanje zdravja, ter podaljševanje zdravih let življenja.

Ob zaključku smo se dogovorili, da bomo v letu 2017 pričeli s prvimi aktivnostmi in posvet ponovili v mesecu februarju.

 

Več

Cepljenje proti sezonski gripi

Dne 7.11.2016 pričnemo v prostorih ArcusMedici s cepljenjem proti sezonski gripi.

Cepljenje priporočamo vsem, še posebej pa osebam s povečanim tveganjem za težji potek obolenja. To so osebe starejše od 65 let, osebe s kroničnimi obolenji srca in ožilja, kroničnimi obolenji dihal in presnove, vključno s sladkorno boleznijo, ter osebe z oslabelim imunskim sistemom, dojenčki in nosečnice. Pri teh lahko gripa poteka v težji obliki, zaradi poslabšanja osnovne bolezni pa pogosto zahteva bolnišnično zdravljenje.

Cepljenje proti sezonski gripi je relativno varno. Cepivo je mrtvo,  sestavljeno iz prečiščenih površinskih antigenov virusov, ki so pridobljeni na oplojenih kokošjih jajcih, in ne more povzročiti bolezni niti v blagi obliki. Stranski učinki cepljenja so redki in načeloma izginejo po parih dneh. Lahko se kažejo kot povišana telesna temperature, slabo počutje, bolečina in rdečina na mestu vboda.

Cepljenje odsvetujemo pacientom, ki so že imeli resnejše alergijske reakcije po cepivu proti sezonski gripi ter pacientom, ki imajo znane alergije na jajčne beljakovine.

Cena cepljenja je 7 evrov za starejše nad 65 let, paciente z določenimi kroničnimi boleznimi in nosečnice ter 12 evrov za ostale.

 

ArcusMedici

Več

Predstavitev Zbornika

V ponedeljek, 24.10.2016, smo na Vrhniki v počastitev 90. letnice odprtja prvega zdravstvenega doma v Sloveniji v svet pospremili zbornik

TELESNA ZMOGLJIVOST ZA BOLJŠE ZDRAVJE IN POČUTJE – Vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu

Na prireditvi so bili ob gostitelju dogodka g. Stojanu Jakinu, županu Občine Vrhnika, prisotne tudi ministrica za zdravje,  Milojka Kolar – Celarc, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec – Brenčič, ter številni domači in tuji strokovnjaki s področja medicine, športa, psihologije in ekonomije.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Več

Zbornik za preventivo

Knjigo lahko naročite tukaj.

Vse bolj se uveljavlja načelo, da je vsak evro, vložen v preventivo, dolgoročno najboljša naložba

Ministrstvo za zdravje, 2015.

 

Zmanjševanje smrtnosti in obolevnosti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni in obvladovanje dejavnikov tveganja, ki izhajajo iz bioloških značilnosti, življenjskega sloga in psihosocialnih faktorjev, bi morala biti temeljna usmeritev zdravstvene politike in vsevladnega pristopa – od lokalne do globalne ravni.

Zdravje lahko opišemo tudi kot sposobnost uspešnega prenašanja vsakodnevnih naporov in popolno uresničitev življenjskih možnosti, zato je pozitivno merilo stopnje zdravja tudi visoka raven telesnih sposobnosti. Ta v zrelejših letih omogoča ne samo užitek v izbrani dejavnosti, ampak nudi tudi podlago za funkcionalno telesno neodvisnost in družbeno povezanost posameznika.

Zbornik je posvečen Svetovalnici za telesni in gibalni razvoj, ki je organizacijsko umeščena v Center za krepitev zdravja, novo obliko organiziranja preventivne zdravstvene dejavnosti v zdravstvenih domovih, ki se povezuje in koordinira dejavnost s partnerji iz lokalnega okolja (izobraževalne ustanove, društva, klubi, zavodi idr.). Predstavljeni model zdravstvene preventivne obravnave, s katerim smo v praktičnem preizkusu (izbor zdravstveno ogroženih pacientov; interdisciplinarna obravnava; v napotnici predstavljeni cilji, oblika, dejavnosti in opredeljeno začetno stanje; v praksi realiziran program terapevtske kineziološke vadbe; ugotavljanje zdravstvenega stanja in telesne zmogljivosti) dokazali izjemno pozitivne spremembe telesne zmogljivosti in kakovosti zdravja, je prestal stopnjo pilotnega preizkusa.

Svetovalnica je primer dobre prakse, pilotno pa je bila testirana v Zdravstvenem domu Vrhnika, z namenom okrepitve vloge osebnega zdravnika na področju spreminjanja življenjskega sloga, s poudarkom na telesni dejavnosti in športni vadbi ter merljivi uspešnosti.

Predlagani model, ki je bil v letu 2016 prepoznan kot model dobre prakse s strani Ekspertne skupine “Health-enhancing physical activity” (XG HEPA) Evropske komisije. Sledi tezi, da lahko integracija preventivnih zdravstvenih programov in sodelovanje z lokalno skupnostjo poveča dolgoročno uspešnost intervencij na področju spremembe življenjskega sloga.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Več