Arcus Medici | Trg svobode 9 | 4226 Žiri

Klic v sili : 112
  Kontakt : Jaka Strel dr. med. 0820 50 170 ali
Ivan Pecev dr. med. 0820 50 171

Kategorija: sezonske bolezni

Cepljenje proti klopnemu meningitisu

 

Klopni meningoencefalitis je resna bolezen ki jo povzročajo virusi iz skupine arbovirusov. Bolezen se prenaša s pikom okuženega klopa in praviloma poteka dvofazno. Simptomi se pojavijo po približno 7-10 dni po piku klopa. Na mestu pika običajno ni vidnih izpuščajev. Prva faza je zelo podobna prehladnim obolenjem in sicer s simptomi kot so visoka vročina, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, splošna utrujenost. Druga faza se po navadi začne po kratkotrajnem izboljšanju (nekaj dni do 3 tedne) na kar se splošno stanje hitro poslabša. Pojavijo se simptomi prizadetosti možganovine in možganskih ovojnic, kot so: visoka vročina, hud glavobol, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zatrdel vrat, omotičnost in zaspanost, v hujših primerih tudi nezavest in smrt.

Zdravljenje klopnega meningitisa je simptomatsko (lajšanje simptomov) bolezen pa lahko pusti trajne posledice kot so kronični glavobol, težave s koncentracijo, ohromelost in pareze.

Cepljenje je edini učinkoviti način za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Je zakonsko regulirano in je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ter za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Priporočljivo je za vse osebe starejše od 1 leta ki bivajo ali so pogosto v endemskih področjih. Najbolj izpostavljena območja Slovenije so gorenjska, koroška ter osrednjeslovenska.

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningitisu s prilagojenim odmerkom za otroke in odrasle. Bazično se cepi s tremi odmerki. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se priporoča v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov.

Shema cepljenja:

  • Prvi odmerek
  • Drugi odmerek 1-3 mesece po prvem odmerku
  • Tretji odmerek je 9-12 mesecev po drugem odmerku

Prva revakcinacija je z enim odmerkom cepiva tri leta po tretjem odmerku. Naslednje revakcinacije so na pet let.

Cepljenje je načeloma neboleče. Na mestu vboda se lahko pojavi lokalna rdečina in bolečina, ki po nekaj dni spontano izzveni. Kot možen stranski učinek cepljena je lahko tudi rahlo zvišana telesna temperatura.

Cepljenje ne opravimo če posameznik preboleva akutno bolezen z vročinskimi simptomi ter pri osebah ki imajo dokazano alergijo na cepiva oz. sestavine cepiva.

ArcusMedici

Več

Gripa ali navadni prehlad?

Ponovno smo v sezoni prehlada in gripe. In vsakič ko zbolimo za nahodom, visoko vročino in bolečinami po celem telesu, težko rečemo, ali gre za gripo ali za navaden prehlad.

Obe bolezni imata določene skupne točke, vendar sta v osnovi zelo različni stanji in pogosto z različnim potekom.

Tako kot navadni prehlad, je gripa tudi vrsta viroze, vendar s to razliko, da navadni prehlad lahko povzroči več kot 200 različnih virusov, medtem ko gripo povzroča le influenca virus. Vsi ti virusi sodijo v skupino respiratornih virusov,  ki se prenašajo po zraku (s kašljanjem, kihanjem), napadajo naše celice v respiratornem traktu ( prva postaja je ponavadi nos, nato grlo), tam se delijo in se nato širijo po celem telesu. Naše telo ima različne zaščitne mehanizme za borbo proti virusom in simptomi, ki jih imamo v času viroze, so posledica ravno teh mehanizmov, npr: vnet ter boleč nos in grlo so posledica obrambe celic imunskega sistema, ki napadajo in uničujejo z virusi okužene celice. Prav tako smo brez energije, ker telo porablja in preusmerja energijo za borbo proti virozi. S počitkom prihranimo energijo in ustvarjamo telesu dobre pogoje za borbo proti virusom.  Povišana telesna temperatura deluje zaščitno pred razmnoževanjem virusov, zato ni priporočljivo na vsak način zbijati povišano telesno temperaturo. Kašelj, ki se navadno  pojavi pozneje,  pomaga pa pri odstranjevanju izmečkov, ki se nabirajo v spodnjem respiratornem traktu kot posledica luščenja od virusov prizadete sluznice dihal. S tem telo preprečuje razvoj sekundarne bakterijske okužbe in pospešuje celjenje sluznice. Pogosti simptomi viroze so še izpuščaj pri otrocih, slabost, bruhanje, bolečine v kosteh in mišicah itd..

Ključna razlika med navadnim prehladom in gripo je v sami pogostosti okužbe in bolezni. Z navadnim prehladom zbolimo relativno pogosto (ker je veliko povzročiteljev), ima navadno blažji potek in se spontano pozdravi v približno enem tednu, medtem ko z gripo zbolimo redko. Le ta poteka veliko bolj dramatično kot prehlad, telesna temperatura je višja, bolniki so prizadeti, ne morejo iz postelje, boli jih celotno telo. Gripa pri starejših in imunsko oslabelih osebah je resna in občasno tudi smrtno nevarna bolezen.

 

Zdravljenje navadnega prehlada in gripe je spontano, to pomeni, da telo samo premaga okužbo z virusom. V času bolezni ostanemo doma, počivamo, uživamo lahko hrano in veliko tekočin, izogibamo se tesnim stikom in s tem preprečujemo širjenje okužbe. Pomagamo si z zdravili, ki omilijo simptome (bolečino, zamašen nos, visoko vročino več kot 38 st.C). Antibiotiki ne pomagajo! Antibiotiki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb in je zato njihova uporaba ob virozi nesmiselna in škodljiva.

 

V času viroz se pred navadnim prehladom varujemo tako, da se izogibamo tesnim stikom z že okuženimi osebami z virozo, se ne zadržujemo v javnih in slabo prezračenih prostorih ter skrbimo za dobro telesno pripravljenost. Cepljenje proti navadnem prehladu ne obstaja.

 

Cepljenje proti sezonski gripi pa je učinkovit in priporočljiv način za preprečevanje okužb, s tem se lahko izognemo morebitnim resnim zapletom. Zaščita s cepivom žal ni popolna, ker virusi gripe mutirajo. Cepivo je narejeno za najbolj verjetne povzročitelje oz. tako imenovane seve virusa influence, ki ga določijo strokovnjaki.

 

ArcusMedici

Več