Arcus Medici | Trg svobode 9 | 4226 Žiri

Klic v sili : 112
  Kontakt : Jaka Strel dr. med. 0820 50 170 ali
Ivan Pecev dr. med. 0820 50 171

Vse objave od Ivan Pecev

Razpis za delovno mesto: Diplomirana medicinska sestra

ZAVOD FITLAB, Partizanska 8A, 1370 Logatec

razpisuje prosto delovno mesto:

DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE– M/Ž

Število razpisanih delovnih mest: 1
Vrsta zaposlitve: polni delovni čas
Trajanje zaposlitve: nedoločen čas

Poskusno delo 4 mesece

Pogoji za opravljanje dela:

  • Izobrazba: visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd., Zdravstvena nega in oskrba
  • Delovne izkušnje 1 leto
  • Vozniški izpit B kategorije
  • Znanje jezikov: slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče
  • Računalniška znanja: obračunski program v zdravstvu: napredno, urejevalniki besedil – osnovno, delo s preglednicami – osnovno, delo z bazami podatkov – osnovno, poznavanje računalniških omrežij – osnovno, računalniško oblikovanje – osnovno

 

Opis dela in nalog:

  • opravljanje nalog diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine,
  • zdravstvena preventivna vzgoja
  • izvajanje zdravstvene nege v skladu s strokovno usposobljenostjo, sodelovanje v timu zdravnika pri izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti, izvajanje delnih aktivnosti na področju sterilizacije, vodenje dokumentacije
  • Naročanje pacientov (elektronsko, telefonsko,…)
  • Sprejemanje in vpis pacientov

 

Rok za prijavo:  4. 12. 2017 –  8. 12. 2017
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati/ke v razpisnem roku po pošti pošljejo na naslov: Zavod Fitlab, Partizanska 8A, 1370 Logatec ali po e- pošti: jaka.strel@fitlab.si

 

Kontaktna oseba: Jaka Strel, dr. med., direktor Zavoda Fitlab, telefonska številka: 082050170

Več

NOV URNIK

Spoštovani,

s 1.10.2017 bodo ambulante družinske medicine ordinirale v spremenjenem urniku.

Jaka Strel, dr.med.spec

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek* Petek**
Dopoldne 6:30-13:30 6:30 – 13:30 Po razporedu
Popoldne 13:00-20:00 12:00-19:00

Hišni obiski so predvideni v ponedeljek od 13:00 do 14:00 in v torek od 12:30 do 13:30.

Ivan Pecev, dr.med.spec

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek* Petek**
Dopoldne 6.30-13.30 6:30 – 13:30 Po razporedu
Popoldne 13:00-20:00 12:00-19:00

Hišni obiski so predvideni v ponedeljek od 12:30-13:30 in v torek od 13:00 do 14:00

 

Dušan Sedej, dr.med.spec

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek ***
Dopoldne 6:00 – 14:00 6:00 – 14:00 Po razporedu
Popoldne 12:00-20:00 12:00-20:00

 

 

Predviden čas za malico je od 9:30 do 10.00 v dopoldanskem času ter od 15:30 do 16:00 v popoldanskem času.

*Ob četrtek je delo v ambulanti Arcus Medici po razporedu in sicer dr. Pecev dela vsak tretji in četrti četrtek v mesecu. Dr. Strel dela vsak prvi, drugi in peti četrtek v mesecu.

** Ob petkih delo v ambulanti Arcus Medici poteka izmenično po razporedu in sicer:  prvi, tretji in peti petek v mesecu v dopoldanski izmeni od 6.30 do 13.30 ter vsak drugi in četrti petek v mesecu v popoldanski izmeni od 12.00 do 19.00. Dr. Pecev dela vsak prvi, drugi ter peti petek v mesecu. Dr. Strel dela vsak tretji ter četrti petek v mesecu.

*** Ob petkih dr. Sedej dela izmenično in sicer vsak drugi in četrti petek v dopoldanskem času od 6:00 do 14:00 ter vsak prvi in tretji petek v popoldanskem času od 12:00 do 20:00

V primeru nujnih stanj pokličite 112

V primeru odsotnosti zdravnikov ali izven delovnega časa pokličite dežurno ambulanto v Škofji Loki na tel.  04/502 00 70

 

Arcus Medici

Več

ANALIZA REZULTATOV I. ŽirFITa

V soboto, 20. maja, je v Žireh potekal I. ŽirFIT, katerega cilj je bil preveriti telesno zmogljivost občanov starejših od 20 let. Dogodka se je udeležilo 254 oseb, starih od 22 do 88 let, med katerimi je bilo 167 žensk in 87 moških.

Udeleženci so se soočili s 15 testi, od teh je bilo 12 osnovnih in 3 izbirni testi. Osnovni testi so opredeljevali moč spodnjih in zgornjih okončin, gibljivost, koordinacijo gibanja, ravnotežje in aerobno vzdržljivost. Izbirni testi so bili zahtevnejši in primerni za udeležence z zadostno telesno pripravljenostjo za večjo obremenitev.

Testiranja je izvajalo 45 strokovnjakov s področja zdravstva, športa in šolstva.

Zaradi zagotavljanja osnovne zdravstvene varnosti so pred pričetkom testiranja vsi udeleženci izpolnili vprašalnik o zdravstvenem stanju oz. prisotnost bolezni ali stanj, ki bi lahko bili ovira pri testiranju. Poleg vprašalnika so udeleženci bili deležni merjenja trenutnega krvnega tlaka in pulza.

 

Kazalo:

1. Srčni utrip po testu hoje na 2000 m.
2. Vzdrževanje ravnotežja
3. Gibljivost v ramenskem in kolčnem sklepu ter ledveni in prsno-vratni hrbtenici
4. Hitrost izvajanje izmeničnih gibov  »dotikanje plošče z roko«
5. Koordinacija gibanja vsega telesa – test poligon , vstajanje s stola, vstani in pojdi
6. Aerobna in anaerobna zmogljivost – hoja na 600/2000 m, tek na 600 m, čep ob steni.
7. Analiza vrednosti mišičnega fitnesa – moč mišic trupa, mišična moč zapestja.
8. Zaključek
9. Grafi – rezultati

 

Rezultati testiranja:

 

1. Srčni utrip po testu hoje na 2000 m.

Srednje vrednosti srčnega utripa po zaključku hoje na 2000 metrov so bile presenetljive. Pri ženskah je takšen rezultat zelo verjetno posledica odnosa žensk do maksimalnega napora, saj so hojo na 2000 m najverjetneje zaključile s tempom hoje, ki so ga vzdrževale na celotni progi in ni bil prisoten občutek tekmovalnosti oziroma prizadevanj za dosego čim boljšega rezultata. Povprečne razlike v srčnem utripu v velikosti 50 srčnih utripov pri moških so nepričakovano zelo velike in nas opozarjajo na slabo srčno-žilno in dihalno prilagodljivost na telesni napor.

 

2. Vzdrževanje ravnotežja

Zmogljivost vzpostavljanja ravnotežnega položaja smo ugotavljali s pomočjo dveh merskih postopkov in sicer z odprtimi in zaprtimi očmi,  ki se izvajata na eni nogi, s to razliko, da pri testu z zaprtimi očmi stojimo na trdi podlagi, pri drugem pa na terapevtski blazini. Oba testa sta pokazala zelo skromno vzdrževanje ravnotežnega položaja v starosti od 50 let naprej in še posebej nad 65. letom starosti, kar je izjemno slabo in predstavlja resne težave pri orientaciji v prostoru kot so gibanje v domačem okolju, pri vožnji kolesa in opravljanju preprostih gibalnih nalog. Možnost poškodb zaradi nizke ravni zmogljivosti je velika in korelira z ugotovitvami projekta Zdravje v občini (Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je bilo izpostavljeno, da je število zlomov kolka pri starejših od 65 let v Žireh višje od slovenskega povprečja.

 

3. Gibljivost v ramenskem in kolčnem sklepu ter ledveni in prsno-vratni hrbtenici

Gibljivost smo ugotavljali s tremi merskimi postopki: za ramenski obroč, kolčni sklep in za hrbtenico. Elastičnost mišičnih skupin in mišični tonus sta izjemno pomembna za lahkotno izvajanje gibalnih nalog.

Rezultati testiranja so pokazali zelo slabo gibljivost v ramenskem obroču pri moških, kar še posebej velja za starejše od 50 let in ponovno še posebej nad 65. letom, ko je le ta izjemno slaba in predstavlja resne težave pri opravljanju osnovnih  opravil v domačem okolju in tudi pri opravljanju osnovnih higienskih nalog, oblačenju in drugih gibalnih opravilih.  Možnost poškodb je tudi tukaj zaradi nizke ravni zmogljivosti izjemno velika. Razlike med posamezniki so relativno velike. Pri ženskah je gibljivost bistveno boljša (tudi zaradi anatomskih razlik), toda pri ženskah nad 65 let so problemi zelo veliki.

Ugotovitve naših podatkov se skladajo z ugotovitvami  družinskih zdravnikov  v ambulanti ARCUS MEDICI v Žireh,  kjer je ugotovljena velika pogostnost zdravstvenih težav s področja ramenskega obroča.

Gibljivost v prsno-vratnem delu hrbtenice je  zelo dobra samo pri ženskah v starosti od 20 do 40 let.  Pri vseh ostalih starostnih skupinah pa je v povprečju prisotna gibljivost z zmernimi omejitvami. Nad  65. letom starosti pa lahko govorimo že o gibljivosti na meji s hudimi omejitvami gibanja, ki že kronično povzročajo bolečine v različnih segmentih hrbtenice. Gibljivost je pri ženskah za 20 % boljša kot pri moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Najmanj 30% moških pri starosti do 65 let in kar 90 % moških starejših od 65 let ima hude težave z gibljivostjo v prsno-vratnem predelu hrbtenice. Pri slednjih so kronične bolečine pričakovane.

Pri gibljivost v smeri naprej oz predklon trupa so ženske za več kot 10 % zmogljivejše od moških, razlike med posamezniki so zelo velike. Ocenjujemo, da ima 10 % žensk in 20 % moških težave z gibljivostjo. S starostjo se to število nekoliko poveča, še posebej pri moških v starosti nad 65 let.

Gibljivost je ena izmed tistih sestavnih delov telesnega fitnesa, ki se lahko z ustrezno terapevtsko vadbo bistveno izboljša, razen ob zelo napredovalih spremembah.

 

4. Hitrost izvajanje izmeničnih gibov  »dotikanje plošče z roko«

Za učinkovito izvajanje tega testiranja se zahteva zelo učinkovito delovanje živčno-mišičnega sistema. Hitrost izvajanja testa je bila pri moških nekoliko boljša kot pri ženskah, toda ne presega 5 %.  Med 20. in 80. letom starosti se sposobnost zmanjša za nekaj več kot 30 %. V povprečju je zmogljivost hitrega izvajanja izmeničnih gibov zelo dobra.

 

5. Koordinacija gibanja vsega telesa – test poligon , vstajanje s stola, vstani in pojdi

Koordinacija gibanja vsega telesa (test poligon)  je ena izmed zelo pomembnih sposobnosti, ki omogoča sproščeno, estetsko in učinkovito gibanje. Rezultati pri moških od 40. leta naprej so  bistveno boljši kot pri ženskah, kar še posebej velja za starejše od 65. leta starosti.  Pri merjencih do 40. leta med moškimi in ženskami ni pomembnih razlik. V povprečju je zmogljivost koordinacije gibanja vsega telesa dobra, toda določen del merjencev ima kljub temu težave z navedeno zmogljivostjo. Razlike med moškimi in ženskami so pomembne. Koordinacija gibanja vsega telesa je pri starejših od 65. let starosti zelo omejena in predstavlja pomembne omejitve pri vsakdanjem gibanju. Zmogljivost je mogoče s terapevtsko vadbo pomembno izboljšati.

Pri testu vstajanje s stola je bilo potrebno z maksimalno hitrostjo vstati in se ponovno vsesti na stol. Rezultati se z leti pričakovano slabšajo. Razlike med moškim in ženskami so nepomembne.

Pri testu vstani in pojdi smo ugotavljali premikanje v prostoru. Testirani so bili starejši od 65 let. Ugotovili smo, da so razlike  med moškimi in ženskami velike v korist moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Pomanjkljivosti je mogoče izboljšati, kar omogoča lažje vključevanje v opravila pri vsakdanjem življenju, predvsem z vidika varnosti starostnika.

 

6. Aerobna in anaerobna zmogljivost – hoja na 600/2000 m, tek na 600 m, čep ob steni.

Pri testu hitre hoje na 2000 m oz. 600 m se je izkazalo, da so rezultati, doseženi pri hoji na 600 m, identični kot na 2000 m. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši.

Ugotavljanje aerobne zmogljivosti s tekom na 600 m je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike in skoraj identične s hojo na 600 m. Tega testa se je udeležilo 52 moških in 83 žensk. Delež starejših od 50 let je bil pričakovano zelo majhen, vendar je bilo nekaj udeležencev  celo starejših od 65 let. Teka na 600 m so se udeležili v večji meri tisti, ki imajo občutek, da so zdravi in telesno fit. Rezultati to tudi dokazujejo, saj so le ti v povprečju pri  tistih, ki so stari med 20. in 40. leti starosti, na ravni učencev in učenk na zaključku osnovne šole in primerljivi z dijaki srednjih šol. Primerjava žensk z »najstnicami« nam pokaže, da so merjenke celo nekoliko zmogljivejši  od svojih »hčera« in tudi v boljšem položaju kot moški v primerjavi z »najstniki«. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši. Aerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo  bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost srčno – žilnega in dihalnega sistema,  na ta način pa bistveno zmanjšati kronična obolenja.

Testiranje anaerobne zmogljivosti z držo v čepu ob steni (vztrajati do 120 sekund, če je mogoče) je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike. Merjenci moškega spola  v vseh starostnih skupinah so za 20 % in tudi več v nekaterih starostnih skupinah boljši od žensk. Presenetljivo izstopajo bistveno boljši rezultati moških od žensk v starosti nad 65 let. Anaerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo  bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost  v vzdržljivostni moči nog.

 

7. Analiza vrednosti mišičnega fitnesa – moč mišic trupa, mišična moč zapestja.

Mišična moč trupa moških in žensk v občini Žiri je pomembno slabša od otrok in mladostnikov, kar še posebej velja za starejše od 50 let. Vzpodbudna pa je ugotovitev, da so razlike med moškimi in ženskami bistveno manjše kot med fanti in dekleti v osnovni ali srednji šoli.

Ugotavljanje mišične moči zapestja z dinamometrom je pokazalo, da so merjenci moškega spola v  vseh starostnih skupinah boljši. Razlike pa se s starostjo zmanjšujejo. Največje razlike med spoloma v srednjih vrednostih so v starosti med 20. in 40. letom starosti, ko presegajo 40 %. Mišična moč zapestja se pri ženskah med 20. in 90. letom starosti bistveno ne spreminja, pri moških pa so razlike zelo velike. Ugotavljamo, da so razlike med posamezniki zelo velike. Mišično moč zapestja  je mogoče s terapevtsko in športno vadbo izboljšati.

 

8. Zaključek

Testiranje je zajelo približno 5 % celotne populacije občine Žiri, kar je 10 %  starejših od 25 let v tej občini. Ob tem je treba poudariti zelo dobro interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov in pomoč gospodarskih družb, Osnovne šole Žiri in Občine Žiri pri organizaciji ter sodelovanje Radia Sore in Radia Slovenije pri medijskem pokritju dogodka. S tem smo tudi dokazali, da imamo lokalno dovolj kvalitetnih strokovnjakov za izvedbo zahtevnih projektov.

Občina Žiri je tako nedvomno občina, ki je v tako zasnovano preventivno akcijo vključila največji delež občanov v celotni Sloveniji. Žirfit predstavlja del preventivnega zdravstvenega sistema, ki ima potencial, da v naslednjih letih zajame večino odraslih občanov Žiri. Cilj je visoko strokovna zdravstvena in kineziološka obravnava, ki zdravstveno in gibalno ogroženim predlaga ustrezne intervencije in ukrepe za ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Družinski zdravniki v Žireh si želimo, da bi v naslednji letih večina odraslih občanov Žiri imela oceno telesne zmogljivosti.

Povprečne vrednosti mišične moči nog,  koordinacije gibanja in tudi aerobna zmogljivost so med vsemi gibalnimi zmogljivostmi udeležence in udeleženk na primerni ravni in predstavljajo najboljši del telesnega fitnesa ter omogočajo dobro osnovo za izboljšanje drugih gibalnih zmogljivosti.  Moramo pa izpostaviti, da so bile med udeleženci zelo velike razlike v rezultatih merskih postopkov.

Najšibkejši člen telesnega fitnesa je slaba gibljivost v ramenskem obroču, ki  je problem pri vseh starostnih skupinah, še posebej pri starejših od 50 let. Rezultati so tako slabi, da lahko predstavljajo neposreden vzrok za nastanek degenerativnih mišično skeletnih obolenj in tako posreden vzrok za nastanek akutnih poškodb v prsnem in vratnem delu hrbtenice ter zlasti v predelu ramenskih sklepov. Rezultati odražajo stanje v ambulantah, saj obravnavamo zelo veliko pacientov zaradi težav v ramenskih sklepih in vratnem delu hrbtenice, zato bodo potrebni temeljiti posegi v izboljšanje navedenega stanja. Nič manj problematične niso srednje vrednosti testov ravnotežja. Srednje vrednosti v testih mišičnega fitnesa in aerobnih sposobnosti so na ravni, ki v povprečju ne omogočajo primerne telesne zmogljivosti, ki bi učinkovito vplivale na zmanjšanje kroničnih obolenj.

Telesni fitnes manjšega dela udeležencev je bil na zelo visoki ravni, pri večini pa so bile dosežene vrednosti na prenizki ravni za dobro zdravstveno stanje. Iz analize rezultatov je mogoče ugotoviti, da se je velika večina moških in še posebej žensk med 20. in 40. letom starosti udeležila preverjanja zdravstvenega stanja in telesnega fitnesa,  da bi potrdila svoja pričakovanja, da so dobrega zdravja in telesne zmogljivosti. Zelo pazljivo pa bo potrebno pristopiti k  starejšim od 50 let in še posebej pozornost usmeriti v moške, ker imajo ti nižjo raven zdravja od žensk in predvsem zato, ker je bil delež moških merjencev bistveno nižji od žensk.

 

Avtorji analize:

Prof. Janko Strel
Vedrana Sember
Jaka Strel, dr.med.
Ivan Pecev, dr.med.

 

Grafi – rezultati

Več

1. ŽirFit, z gibanjem do zdravja

Biti zdrav ne pomeni le, da nisi bolan, ampak tudi, da si sposoben premagovati vsakodnevne obremenitve. Telesna zmogljivost je pogoj za oblikovanje zdravega življenjskega sloga, dobro zdravje, funkcionalno telesno neodvisnost in družbeno povezanost posameznika, kar predstavlja dodano vrednost v vseh življenjskih obdobjih.

 

Zato vas vabimo na  1. Žirfit, kjer boste s pomočjo strokovnjakov s področja zdravstva in športa lahko testirali svoje telesne zmogljivosti. Rezultati bodo analizirani in posredovani vašim osebnim zdravnikom v Žireh, s katerimi se boste pogovorili in dogovorili potrebne ukrepe za ohranjanje in/ali izboljšanje vašega življenjskega sloga.

 

  1. maja 2017  vabljeni vsi, še posebej starejši od 20 let, ter tisti, ki ste v letošnjem letu opravili preventivni pregled pri osebnem zdravniku.
Organizator dogodka: Zavod Fitlab, ŠD Trim Žiri
 
Testiranje bo potekalo pod strokovnim vodstvom zdravstvenih delavcev Zdravstvene postaje Žiri in strokovnjakov s področja športa (kineziologi/športni pedagogi) in fizioterapije.
 
Izbrani testi so primerni za vse starostne skupine ne glede na telesno zmogljivost!

Udeleženci pridejo na zbirno mesto, ki bo v jedilnici šole (info točka) ob predhodno določenih urah.Testiranje poteka v telovadnici OŠ, na stadionu in nasipu pri Petrolu.

 

Zaradi lažje organizacije dogodka in omejenega števila udeležencev vas prosimo, da se najkasneje do 18. maja 2017 prijavite pri svojem osebnem zdravniku v Žireh, svoji delovni organizaciji (Alpina, Etiketa, M Sora, Ika) ali v ambulanti Arcus Medici.

 

Število mest za neprijavljene udeležence bo omejeno!

 

 

Ekipa ArcusMedici

Več

Kaj je v resnici krvni tlak? – povzetek predavanja

 

Kaj je v resnici krvni tlak?

Ko govorimo o krvnem tlaku, govorimo o tlaku, ki ga kri ustvarja na stene arterij v  fazah srčnega delovanja. Obstajata zgornji ali sistolični krvni tlak in spodnji ali diastolični krvni tlak. Zgornji tlak je tlak, ki ga srce ustvarja v fazi sistole, to je takrat, ko se srce krči. Spodnji tlak je tisti tlak, ki je prisoten v arterijah, ko je srce v fazi diastole ali relaksacije.

Med najbolj pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na krvni tlak, so:

  • iztisni delež srca oz. moč, s katero levi prekat iztiska kri v arterije;
  • volumen krvi;
  • periferni žilni upor.

Besedi tlak in pritisk sta sinonima, uporabljamo lahko eno in drugo. Zato se ne zmesti, če ponekod piše zvišan tlak ali zvišan pritisk. Pomen je enak.

Beseda hipertenzija pa se uporablja, ko gre za bolezensko stanje.

Sedaj ko vemo, kaj je krvni tlak, ali vemo tudi, kaj je normalen krvni tlak in kolikšne so normalne vrednosti?

Zelo priljubljena formula ¨100 + leta¨ ja zelo nenatančna in lahko tudi nevarna. Zato jo odsvetujemo.

Normalen krvni tlak, ne glede na leta, je 120/80 mm Hg.

Meja med normalnim in visokim krvnim tlakom je 140/90 mm Hg.

Spodnja tabela je povzeta iz slovenskih smernic za zdravljenje hipertenzije in pokaže, do katere meje je tlak normalen ter razvrsti hipertenzijo v tri stopnje glede na izmerjene vrednosti krvnega tlaka.

 

optimalen krvni tlak < 120 in < 80
normalen krvni tlak 120/80 do 129/84
visoko normalen krvni tlak 130/85 do 139 /89
hipertenzija 1. stopnje 140/90 do 159/99
hipertenzija 2. stopnje 160/100 do 179/109
hipertenzija 3. stopnje več kot 180/110

 

Zvišan krvni tlak ali hipertenzijo delimo na primarno in sekundarno hipertenzijo.

O primarni ali t.i. esencialni hipertenziji govorimo takrat, ko ne poznamo neposrednega vzroka za zvišan krvni tlak. Vemo pa, da so določeni dejavniki tveganja (starost, sedeč način življenja, debelost, smrčanje oz. apneja v spanju, tvegano pitje alkohola, stres, anksioznost, depresija ter družinska ogroženost) neposredno povezani s pojavom hipertenzije. Skoraj 90 % pacientov z visokim krvnim pritiskom ima primarno ali esencialno hipertenzijo.

Pri sekundarni hipertenziji je neposredni vzrok za zvišanje krvnega tlaka znan. V to skupino sodijo določene bolezni ledvic, bolezni nadledvične žleze, določene krvne bolezni i dr. Zato zdravniki ob ugotovljenem zvišanju krvnega tlaka pacienta pregledamo, naredimo dodatne preiskave ter napotimo na laboratorijske preiskave. Na tak način izključimo vzroke za t.i. sekundarno hipertenzijo, ki sama po sebi zahteva nekoliko drugačen način zdravljenja kot primarna.

Ali je visok krvni tlak škodljiv?

Simptomi zvišanega krvnega pritiska: glavobol, vrtoglavica in omotičnost, težave z dihanjem, bolečine v prsih, motnje vida in dr.

Vendar!

Pacienti, ki imajo visok krvni pritisk, se pogosto počutijo normalno in nimajo nobenih posebnih težav. To pa nikakor ne pomeni, da jim visok krvni tlak ne škoduje.

Težave zaradi zvišanega krvnega pritiska ne nastanejo z danes na jutri, v roku enega tedna ali meseca. Težave zaradi visokega krvnega tlaka nastanejo zaradi dolgotrajnega škodljivega učinka, ki prizadene celo telo. Visok pritisk primarno škoduje žilam oz. žilni steni v  t.i. tarčnih organih kot so srce, ledvice, oči in možgani.

Žile: Visok krvni pritisk poškoduje notranji sloj žilne stene (endotelni sloj) in s tem precej pospeši aretosklerozo. Prizadete žile postanejo toge in neelastične. Formirajo se aretosklerotični plaki, ki zvišajo tveganje za nastanek strdkov. Zaradi pritiska se zadebeli tudi žilna stena in s tem dodatno pripomore k zmanjšanju lumna žile. Na ta način se povečuje tlak znotraj žile.

Na določanih mestih postane žilna stena oslabljena in posledično lahko na tem mestu nastane žilna sprememba imenovana anevrizma, ki ob zvišanem krvnem pritisku lahko poči in povzroči krvavitev v prizadetem organu.

Druge spremembe v žilah, ki nastanejo kot posledica zvišanega krvnega tlaka, so zamašitev žile ali krvavitev. Najbolj tipični takšni zapleti so infarkt, možganska kap ali možganska krvavitev.

Srce: Zaradi povečanega pritiska v žilah oz večjega upora mora srce povečati iztisno moč. Posledično se mišična stena levega preddvora najprej zadebeli. Ob vztrajanju zvišanega krvnega tlaka pa se levi preddvor kasneje stanjša oz mišična vlakna začnejo izgubljati svojo funkcionalno sposobnost. Srce vedno težje opravlja svojo črpalno funkcijo. To stanje je znano kot srčno popuščanje. Pogosti simptomi srčnega popuščanja so : zadihanje ob manjšem naporu, zatekanje noge, pljučni edem oz »nabiranje vode« v pljučih.

Dolgotrajen negativen vpliv na žile očesne mrežnice in ledvične žile lahko vodi do izgube vida ter trajne okvare ledvične funkcije t.i. kronična ledvična odpoved.

Kako pomembna je hipertenzija?

Arterijska hipertenzija je eden najpogostejših razlogov za obisk ambulante družinske medicine. Približno petina slovenskega prebivalstva je letno deležna zdravstvene obravnave zaradi visokega krvnega tlaka. Znano je, da je hipertenzija med največjimi dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke, saj poveča tveganje za srčno-žilno bolezen 3- do 4-krat ter je pri 40 % bolnikov glavni vzrok za akutni miokardni infarkt in možgansko kap. Neurejena hipertenzija je tudi pogost razlog za bolniško odsotnost z dela in njene posledice so eden glavnih razlogov za invalidnost prebivalstva. Po podatkih NIJZ v Sloveniji zaradi hipertenzije in njenih posledic letno umre do 4.500 ljudi.

Kako postavimo diagnozo zvišanega krvnega tlaka ( esencialne arterijske hipertenzije)?

Diagnozo postavimo na podlagi več različnih meritev krvnega tlaka. Enkratno izmerjen visok krvni tlak še ne pomeni, da imamo hipertenzijo, kakor tudi ne pomeni, da če enkrat izmerimo normalen pritisk doma, da imamo normalen krvni tlak.

Ob postavitvi suma na hipertenzijo v ambulanti naredimo več zaporednih meritev, opazujemo dinamiko krvnega tlaka in se nato odločamo, kako bomo ukrepali. Če pritisk ni previsok (recimo več kot 170/100), pacientu razložimo, kako se pravilno meri krvni tlak (če ne zna) ter naročimo, da je potrebno doma meriti krvni tlak vsaj 3x dnevno in meritve zapisovati v dnevnik. Z izpolnjenim dnevnikom pride pacient čez največ 3 tedne na kontrolni pregled in takrat primerjamo rezultate.  Pred naslednjim obiskom pacientu praviloma opravimo še laboratorijske preiskave in po potrebi napotimo na dodatne preiskave (UZ trebuha, UZ srca).

Če se meritve doma in v ambulanti precej razlikujejo, potrebujemo dodatno dijagnostočno obravnavo krvnega tlaka. V tem primeru se odločimo za t.i. 24-urno merjenje krvnega tlaka.

24-urno meritev krvnega tlaka opravimo, ko hočemo dokazati ali ovreči bolezensko zvišan krvni tlak. Ugotavljamo lahko t.i. hipertenzijo bele halje. To pomeni, da je pacientov pritisk zvišan samo takrat, ko je pri zdravniku. 24-urno meritev opravimo tudi takrat, ko sumimo na t.i. prikrito hipertenzijo oz. ko je pritisk v ambulanti normalen vendar je doma, v službi ali med spanjem zvišan. Preiskavo uporabljamo tudi za kontrolo uspešnosti zdravljenja z ali brez zdravil.

Kako in kdaj zdravimo esencialno arterijsko hipertenzijo?

Hipertenzijo zdravimo z zdravili, brez zdravil in najbolj pogosto kombinirano.

Zdravljenje brez zdravil ali nefarmakološko zdravljenje pomeni zdravljenje, ki se primarno nanaša na spremembo življenjskega sloga. Med najbolj pomembnimi ukrepi so:

  • redna in pravilna telesna dejavnost;
  • pravilna in zdrava izguba odvečne telesne teže;
  • omejitev vnosa soli na ne več kot 6 g na dan;
  • opustitev kajenja;
  • zdrava in uravnotežena prehrana;
  • zmanjšanje stresa.

Več o tem vam bo povedal vaš zdravnik.

Zdravljenje z zdravil predstavlja dodatek k nefarmakološkim ukrepom.

Za zdravljenje najbolj pogosto uporabljamo zdravila iz 5 osnovnih skupin, bodisi kot posamezno terapijo ali pa jih kombiniramo med seboj.

Več o tem vam bo povedal vaš zdravnik.

 

ArcusMedici

 

 

Več

Cepljenje proti klopnemu meningitisu

 

Klopni meningoencefalitis je resna bolezen ki jo povzročajo virusi iz skupine arbovirusov. Bolezen se prenaša s pikom okuženega klopa in praviloma poteka dvofazno. Simptomi se pojavijo po približno 7-10 dni po piku klopa. Na mestu pika običajno ni vidnih izpuščajev. Prva faza je zelo podobna prehladnim obolenjem in sicer s simptomi kot so visoka vročina, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, splošna utrujenost. Druga faza se po navadi začne po kratkotrajnem izboljšanju (nekaj dni do 3 tedne) na kar se splošno stanje hitro poslabša. Pojavijo se simptomi prizadetosti možganovine in možganskih ovojnic, kot so: visoka vročina, hud glavobol, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zatrdel vrat, omotičnost in zaspanost, v hujših primerih tudi nezavest in smrt.

Zdravljenje klopnega meningitisa je simptomatsko (lajšanje simptomov) bolezen pa lahko pusti trajne posledice kot so kronični glavobol, težave s koncentracijo, ohromelost in pareze.

Cepljenje je edini učinkoviti način za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Je zakonsko regulirano in je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ter za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Priporočljivo je za vse osebe starejše od 1 leta ki bivajo ali so pogosto v endemskih področjih. Najbolj izpostavljena območja Slovenije so gorenjska, koroška ter osrednjeslovenska.

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningitisu s prilagojenim odmerkom za otroke in odrasle. Bazično se cepi s tremi odmerki. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se priporoča v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov.

Shema cepljenja:

  • Prvi odmerek
  • Drugi odmerek 1-3 mesece po prvem odmerku
  • Tretji odmerek je 9-12 mesecev po drugem odmerku

Prva revakcinacija je z enim odmerkom cepiva tri leta po tretjem odmerku. Naslednje revakcinacije so na pet let.

Cepljenje je načeloma neboleče. Na mestu vboda se lahko pojavi lokalna rdečina in bolečina, ki po nekaj dni spontano izzveni. Kot možen stranski učinek cepljena je lahko tudi rahlo zvišana telesna temperatura.

Cepljenje ne opravimo če posameznik preboleva akutno bolezen z vročinskimi simptomi ter pri osebah ki imajo dokazano alergijo na cepiva oz. sestavine cepiva.

ArcusMedici

Več

Gripa ali navadni prehlad?

Ponovno smo v sezoni prehlada in gripe. In vsakič ko zbolimo za nahodom, visoko vročino in bolečinami po celem telesu, težko rečemo, ali gre za gripo ali za navaden prehlad.

Obe bolezni imata določene skupne točke, vendar sta v osnovi zelo različni stanji in pogosto z različnim potekom.

Tako kot navadni prehlad, je gripa tudi vrsta viroze, vendar s to razliko, da navadni prehlad lahko povzroči več kot 200 različnih virusov, medtem ko gripo povzroča le influenca virus. Vsi ti virusi sodijo v skupino respiratornih virusov,  ki se prenašajo po zraku (s kašljanjem, kihanjem), napadajo naše celice v respiratornem traktu ( prva postaja je ponavadi nos, nato grlo), tam se delijo in se nato širijo po celem telesu. Naše telo ima različne zaščitne mehanizme za borbo proti virusom in simptomi, ki jih imamo v času viroze, so posledica ravno teh mehanizmov, npr: vnet ter boleč nos in grlo so posledica obrambe celic imunskega sistema, ki napadajo in uničujejo z virusi okužene celice. Prav tako smo brez energije, ker telo porablja in preusmerja energijo za borbo proti virozi. S počitkom prihranimo energijo in ustvarjamo telesu dobre pogoje za borbo proti virusom.  Povišana telesna temperatura deluje zaščitno pred razmnoževanjem virusov, zato ni priporočljivo na vsak način zbijati povišano telesno temperaturo. Kašelj, ki se navadno  pojavi pozneje,  pomaga pa pri odstranjevanju izmečkov, ki se nabirajo v spodnjem respiratornem traktu kot posledica luščenja od virusov prizadete sluznice dihal. S tem telo preprečuje razvoj sekundarne bakterijske okužbe in pospešuje celjenje sluznice. Pogosti simptomi viroze so še izpuščaj pri otrocih, slabost, bruhanje, bolečine v kosteh in mišicah itd..

Ključna razlika med navadnim prehladom in gripo je v sami pogostosti okužbe in bolezni. Z navadnim prehladom zbolimo relativno pogosto (ker je veliko povzročiteljev), ima navadno blažji potek in se spontano pozdravi v približno enem tednu, medtem ko z gripo zbolimo redko. Le ta poteka veliko bolj dramatično kot prehlad, telesna temperatura je višja, bolniki so prizadeti, ne morejo iz postelje, boli jih celotno telo. Gripa pri starejših in imunsko oslabelih osebah je resna in občasno tudi smrtno nevarna bolezen.

 

Zdravljenje navadnega prehlada in gripe je spontano, to pomeni, da telo samo premaga okužbo z virusom. V času bolezni ostanemo doma, počivamo, uživamo lahko hrano in veliko tekočin, izogibamo se tesnim stikom in s tem preprečujemo širjenje okužbe. Pomagamo si z zdravili, ki omilijo simptome (bolečino, zamašen nos, visoko vročino več kot 38 st.C). Antibiotiki ne pomagajo! Antibiotiki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb in je zato njihova uporaba ob virozi nesmiselna in škodljiva.

 

V času viroz se pred navadnim prehladom varujemo tako, da se izogibamo tesnim stikom z že okuženimi osebami z virozo, se ne zadržujemo v javnih in slabo prezračenih prostorih ter skrbimo za dobro telesno pripravljenost. Cepljenje proti navadnem prehladu ne obstaja.

 

Cepljenje proti sezonski gripi pa je učinkovit in priporočljiv način za preprečevanje okužb, s tem se lahko izognemo morebitnim resnim zapletom. Zaščita s cepivom žal ni popolna, ker virusi gripe mutirajo. Cepivo je narejeno za najbolj verjetne povzročitelje oz. tako imenovane seve virusa influence, ki ga določijo strokovnjaki.

 

ArcusMedici

Več

1. Sestanek: zdravje in telesna zmogljivost – možnosti za sodelovanje med zdravstvom in športom

 

Sodelovanje zdravstva, šolstva in športa je pomembno za uspešno doseganje ciljev na področju zdravstvene preventivne dejavnosti.  Končni cilj zdravstvene preventivne dejavnosti je boljše zdravje prebivalcev, ki se ga trudimo doseči s promoviranjem zdravega življenjskega sloga in individualnimi ali skupinskimi intervencijami.

Kaj je zdravje?

Lahko ga opišemo tudi kot sposobnost uspešnega prenašanja vsakodnevnih naporov in popolno uresničitev življenjskih možnosti, zato je pozitivno merilo stopnje zdravja tudi visoka raven telesnih sposobnosti. Ta v zrelejših letih omogoča ne samo užitek v izbrani dejavnosti, ampak nudi tudi podlago za funkcionalno telesno neodvisnost in družbeno povezanost posameznika.

S tem namenom smo dne 22.12.2016 v prostore Arcus Medici na posvet povabili posameznike s  področja kineziologije/športne vzgoje in fizioterapije, na katerem smo izmenjali mnenja in izpostavili probleme, s katerimi se srečujemo v svoji vsakdanji praksi.

Strinjali smo se, da je potrebno vzpostaviti model sodelovanja na področju zdravstveno preventivne dejavnosti, znotraj katerega bodo organizirani intervencijski programi in promocijske dejavnosti za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, mišično skeletne bolezni, debelost,..), ki po naših ocenah ogrožajo med 20-30% odraslih občanov. Potrebno bo vzpostavit sodelovanje z občino, šolstvom, gospodarstvom, lokalnimi športnimi in drugimi društvi in klubi, z namenom vzpostavitve mehanizmaki bo na nivoju lokalne skupnosti in posameznika spodbujal zdrav življenjski slog, omogočal ogroženim skupinam prebivalstva  izboljšanje telesne zmogljivosti in vzdrževanje zdravja, ter podaljševanje zdravih let življenja.

Ob zaključku smo se dogovorili, da bomo v letu 2017 pričeli s prvimi aktivnostmi in posvet ponovili v mesecu februarju.

 

Več

Cepljenje proti sezonski gripi

Dne 7.11.2016 pričnemo v prostorih ArcusMedici s cepljenjem proti sezonski gripi.

Cepljenje priporočamo vsem, še posebej pa osebam s povečanim tveganjem za težji potek obolenja. To so osebe starejše od 65 let, osebe s kroničnimi obolenji srca in ožilja, kroničnimi obolenji dihal in presnove, vključno s sladkorno boleznijo, ter osebe z oslabelim imunskim sistemom, dojenčki in nosečnice. Pri teh lahko gripa poteka v težji obliki, zaradi poslabšanja osnovne bolezni pa pogosto zahteva bolnišnično zdravljenje.

Cepljenje proti sezonski gripi je relativno varno. Cepivo je mrtvo,  sestavljeno iz prečiščenih površinskih antigenov virusov, ki so pridobljeni na oplojenih kokošjih jajcih, in ne more povzročiti bolezni niti v blagi obliki. Stranski učinki cepljenja so redki in načeloma izginejo po parih dneh. Lahko se kažejo kot povišana telesna temperature, slabo počutje, bolečina in rdečina na mestu vboda.

Cepljenje odsvetujemo pacientom, ki so že imeli resnejše alergijske reakcije po cepivu proti sezonski gripi ter pacientom, ki imajo znane alergije na jajčne beljakovine.

Cena cepljenja je 7 evrov za starejše nad 65 let, paciente z določenimi kroničnimi boleznimi in nosečnice ter 12 evrov za ostale.

 

ArcusMedici

Več